Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

V oddaji Dobro jutro, ki jo pripravljamo za 7. januar 2025, vas bomo odpeljali na teren, kjer nas bo Goran Obradović presenetil s prvo pustolovščino v novem letu. Razkrili bomo rezultate raziskave o medijski pismenosti med otroki in starši v Sloveniji, obravnavali napovedani davek na nepremičnine in razjasnili dileme glede laserskih posegov v dermatologiji. Spoznali boste portugalske vodne pse, čudovite in redke spremljevalce, ter zaključili z mladimi glasbeniki iz skupine Tempo. Poskrbeli bomo za zanimivo in pestro jutro – bodite z nami! Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Alfonz Paulin, utemeljitelj slovenske botanike Botanik Alfonz Paulin (1853 –1942) velja za utemeljitelja slovenske botanike. Bil je strog učitelj, toda učencem je znal približati snovi, ki jih je predaval. Je avtor prvega izvirnega botaničnega učbenika v slovenskem jeziku, pod njegovim vodstvom je Botanični vrt v Ljubljani začel izdajati Index Seminum, seznam semen, ki so jih drugim evropskim vrtovom ponujali v izmenjavo. Publikacija izhaja še danes. Njegovo najpomembnejše delo je herbarijska zbirka Flora exsiccata Carniolica. Pole posušenih rastlin še danes hranijo v skladišču Prirodoslovnega muzeja. V njih je popisal skoraj celotno kranjsko floro, endemične rastline, ki jih je nabiral tako v gorah kot na Barju, vrste, ki danes veljajo za izumrle, opisal je tudi veliko trobeliko, rastlino, s katero naj bi zastrupili Sokrata. Paulin je svoje znanstveno delo na področjih floristike, rastlinske sistematike in fitogeografije gradil na kritični presoji dotedanjega botaničnega znanja, za katero je večkrat poudaril, da je polno vrzeli. Sam je prehodil velik del Kranjske in opravil številne terenske raziskave. Bil je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kot natančnega znanstvenika so ga cenili tudi v tujini. Ob 170. obletnici Paulinovega rojstva je Botanični vrt lani v sodelovanju z drugimi ustanovami in društvi pripravil spominske dogodke. Del Paulinovega ustvarjanja in botaničnega dela smo zajeli tudi s kamero ter ga strnili v dokumentarni portret.

Peter Pavel Glavar

Genska terapija prinaša upanje otrokom po vsem svetu, ki trpijo zaradi genskih okvar, vključno z gluhoto. Pred kratkim je v Veliki Britaniji deklica Opal Sandy po uspešni genski terapiji slišala svoj prvi zvok, medtem ko so kitajski znanstveniki s podobnim postopkom povrnili sluh petim otrokom. V Sloveniji pa delo dr. Špele Miroševič vliva novo upanje za Urbana in druge otroke z redkimi genskimi boleznimi, saj se načrtuje odprtje novega Centra za tehnologije genske in celične terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Oddaja bo posvečena evropski prestolnici kulture 2025. Le še mesec dni nas namreč loči od odprtja največjega kulturnega dogodka v letu 2025 pri nas, ko bo ta prestižni naziv prevzela Nova Gorica skupaj z Gorico. Program, ki nastaja pod geslom Gremo! Brezmejno je delno že znan. Z ekipo smo obiskali Novo Gorico in Gorico ter preverili, kako potekajo priprave na odprtje, kaj bo namen novih prostorov, ki jih gradijo ali prenavljajo, pogovarjali pa smo se tudi z nekaterimi ustvarjalci, ki že pripravljajo vsebine za prihodnje leto. To so režiser Tomi Janežič, zgodovinarka Kaja Širok, plesalca Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, režiser Gregor Božič, intermedijski umetnik Peter Purg in drugi.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi. Avtorica Anja Čuček Direktor fotografije Bernard Perme Vir tofografije: Tom Turk

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Amazonsko nižavje je pokrajina, za katero so dolga stoletja domnevali, da je le nedotaknjena narava, divjina, v kateri ni mogla uspevati nobena civilizacija. Presenetljiva odkritja so to ovrgla. Arheologi so našli dokaze o obsežnih kmetijskih sistemih, starodavna mesta, skrivnostno in veličastno arhitekturo ter osupljive stenske poslikave iz ledene dobe. Pri delu si pomagajo s tehnologijo za lasersko skeniranje terena, imenovano tudi lidar, ki je korenito spremenila tovrstne raziskave. Arheologi odkrivajo čedalje več dokazov o starodavnih zgradbah v Amazoniji in se sprašujejo, kakšne družbe so jih ustvarile. ANCIENT BUILDERS OF THE AMAZON / ZDA / 2023 / Režija: Graham Townsley

Az adás tartalma: - Divatsarok: a 2025-ös év színe; - a Csodák Palotája mozgó csapata a Dobronaki KÁI-ban; - a Sakrabolt együttes; - klipek: Veronika Nikolovska, Henri Gonzo és a Papírsárkányok, Mrfy, Cowboys From Hell. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: barva leta 2025; - potujoča ekipa Hiše eksperimentov na DOŠ Dobrovnik; - glasbena skupina Sakrabolt; - videospoti: Veronika Nikolovska, Henri Gonzo és a Papírsárkányok, Mrfy, Cowboys From Hell.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Celestinca bi rada šla na morje in se igrala v Mišjem klubu. Ernest ne mara plaže; tam je vroče in opeče te sonce. Ampak vztrajna Celestinca Ernesta prepriča in prijatelja se začneta pripravljati na izlet. Toda o morju sanjajo tudi drugi, ne le Celestinca …

Ana in njena prijateljica Pia na svojih rednih izletih po trgovinah in kavicah. Nika se upira Penzlovim poskusom, da bi njun odnos spravila na »novo raven«. Dr. Boštjan predlaga Jaki, da bi šla za nekaj dni jadrat. Gaber se s sumljivim Ištvanom dogovarja o poslu. Dr. Vasja izgine na eno od svojih potovanj.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.

Več kot 10 tisoč ljudi je v Sloveniji umrlo zaradi covida, a koronavirus zaznamuje tudi življenja preživelih. Ne le tistih, ki so jih tedne pri življenju ohranjale naprave, temveč tudi tistih, ki jih je bolezen oplazila kot prehlad. Neznosna utrujenost, ko postelje ne morejo zapustiti več mesecev, megla v glavi, nezmožnost opravljanja dela – to so različni obrazi dolgega covida. In bolniki so pogosto mlajši od 50 let. Izkušnjo s to neraziskano boleznijo bo razkril mlad športnik, o posledicah in zdravljenju, ki lahko traja več let , pa bo pa bo govorila doktorica Tatjana Lejko.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih in prikaže največjo sodno zmoto v britanski pravni zgodovini, v katero so bili po krivici vpleteni številni najemniki poštnih poslovalnic. Med letoma 1999 in 2015 je Pošta okrivila 3500 najemnikov, 700 jih je bilo spoznanih za krive, 236 jih je moralo v zapor, 4 so naredili samomor. Številnim najemnikom poštnih poslovalnic je dnevni obračun prometa, ki so ga naredili s pomočjo Fujitsovega računalniškega sistema Horizon, prikazal manko. V resnici je bila težava prav v računalniškem sistemu, za kar so odgovorni vedeli, a so to skušali prikriti. Alan Bates je moral svojo poslovalnico zapreti, vendar se je odločil, da bo zadevo raziskal. Bil je pobudnik in vodja kampanje, ki je povezala ljudi z enako usodo. Ti so se za svojo pravico borili tudi na sodišču. Sodba je bila izrečena šele aprila 2021. Za Alana Batesa boj s tem ni bil končan, saj se je še naprej zavzemal za primerno izplačilo odškodnin. ep. 1 Alan Bates je najemnik poštne poslovalnice, ki ima težave z novim računalniškim sistemom, ki ves čas prikazuje poslovno izgubo. Ker Alan ne prizna napake in krivi novi sistem Horizon, ostane brez službe in z ženo se preselita na deželo. Toda Alan je odločen, da se bo boril in dokazal, da je nedolžen. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol

Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes. 1. del: Brata Grimm John Howe se odpravi v nemško mestece Steinau in tam obišče rojstno hišo slovitih bratov Grimm, ki mu jo razkaže poznavalka njunega dela Katinka Netzer. Nato odpotuje še v ZDA, kjer se o vplivu dela slavnih pravljičarjev pogovarja z režiserjem, čigar dela slovijo po edinstvenem pravljičnem vzdušju. THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants

Portret slikarja Riharda Jakopiča (1869-1943)

Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.