Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Po večerji Tjaša in Robi prosita za sladico, a mama je tokrat ni pripravila. Predlaga jima, naj se posladkata z očkovimi bomboni, nenadoma pa vse luči ugasnejo! Tjaša razloži Robiju, da je temno, ker sta v rudniku. V rudniškem vozičku potujeta po predorih in iščeta sladki zaklad.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Velika žalost obhaja Cmoka, ker je pozabil na svoj rojstni dan. Otroka, ki prideta k njemu na obisk, ga tolažita. Ideja o peki torte Cmoka spravi v dobro voljo. Toda mudi se. Cmok se spomni recepta, za katerega ni potrebno uporabiti pečice. Pripravijo okusno, zdravo in predvsem hitro torto, ki tekne prav vsem. Zdaj se praznovanje lahko začne.

V kaj mladi danes verujejo? Septembra se spominjamo obletnic iz življenja prvega blaženega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška: pred dvesto leti je bil posvečen v duhovnika, pred 165 leti je prenesel škofijski sedež v Maribor, pred 25 leti ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Posebno skrb je čutil do slovenskega naroda in jezika, v srcu pa je nosil mlade. Zato je tudi za duhovnike, učitelje in vzgojitelje napisal priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V kaj pa mladi danes verujejo? Iz česa črpajo oporo in smisel v življenju? O z mladimi po največjem festivalu, Stični 2024. Festivala sodobne krščanske glasbe Ritma srca pa si ne moremo zamislite brez Mance Hribar, Andreja Jermana in Jakoba Čuka. V pesmi nam sporočajo, Odpočij si tam govori.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Voditelj: Jože Možina

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 3. del: Tokrat bo Liz raziskala Male Antile, arhipelag z več kot 120 otoki. Najprej bo obiskala Mayreau, enega najmanjših naseljenih otokov v Karibskem morju. Pridružila se bo strokovnjakom, ki želijo obnoviti koralni greben in domačinom omogočiti nadaljnji ribolov. Nato jo bo pot vodila na otok Union, kjer živi eden najredkejših in najmanjših gekonov. Na največjem otoku Sveti Vincencij si bo ogledala še delujoči ognjenik in pisano ptico, ki je značilna le za to območje in je navdihnila zastavo. Na koncu bo obiskala največji otok Trinidad, dom svojih prednikov. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

Začela se je deseta izvedba festivala vetra in kamna v organizaciji kulturnega združenja Casa C.A.V.E. Glavni cilj festivala, ki se bo odvijal do aprila, je okrepiti sinergije med skupnostmi na čezmejnem in kraškem območju. V oddaji nas je obiskala Jasna Simoneta, predsednica slovenskega kulturnega društva Igo Gruden, ki je eden od partnerjev festivala.

Dvojezična gledališka predstava Molk pripoveduje skoraj pozabljeno zgodbo Terezije Mičej in njene hčere Terezije. Koroški Slovenki iz Šentvida v Podjuni sta bili obdolženi kolaboracije s partizani. Leta 1944 so ju zaprli ter ju po zasliševanju in mučenju obsodili na smrt. Režiserka Nika Sommeregger jima je s tremi mladimi igralkami in mlado glasbenico postavila gledališki spomenik. Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik. To je tema letošnje konference Mohorjeve, ki bo od 3. do 5. oktobra. Dogajanje se bo zaključilo s pohodom po Bistriški planini na Zilji. In veliki finale televizijske nanizanke Nepozabno poletje – zadnje srečanje z Ajdo, Simonom in drugimi junaki serije. Bo konec zgodbe srečen? http://slovenci.orf.at

Požar v kobilarni osupne vse v Knežjem dvoru. Ko se Tim znajde v nevarnosti, se Franzi zave, da ga ima še vedno rada. Odloči se, da bo s Steffenom čim prej odšla v Amsterdam. Gasilci ugotovijo, da se je ogenj razširil z Robertovega žara. Robert zanika vsakršno odgovornost, Christoph pa mu namigne, da je za požar kriva Ariane. Michelle se končno zave, koliko ji pomeni Paul, in naredi korak nazaj. Hotelski gostje so razburjeni zaradi škode, nastale v požaru, Hildegard in Alfons jih poskušata po najboljših močeh pomiriti. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Ajda in Egon se sprašujeta, kdo je najstarejši prebivalec gozda. Gotovo je nona. Pa je to res? Nona se samo nasmeji. Najstarejša bitja v gozdu so mnogo starejša od nje. Radovednima otrokoma pripravi nekaj namigov, da sama odkrijeta častitljiva očaka.

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 1. del: V prvem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti Scottove odprave Discovery v letih 1901–1904. Scottu so pri vleki sani sprva pomagali tudi psi, vendar se je moral še pred južnim tečajem obrniti. Med udeleženci odprave je bil tudi Shackleton, ki pa ga je Scott nato zaradi suma na skorbut poslal domov. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Sistem skrbi za starejše razpada pred našimi očmi. Medtem ko obnemogli starejši mesece in leta zaman čakajo v vrsti za dom, ima vsak četrti dom zaradi pomanjkanja osebja prazne postelje – nezasedenih je kar 1000. Starejšim nikakor ne morejo zagotoviti kopanja pogosteje kot vsakih 7 do 10 dni, opozarjajo. So predlagane rešitve – takojšnji 20-odsotni dvig plač zaposlenim ali 30-urni delovni teden za enako plačo – realni načrti ali utopija? Ali naša država ljudi slovenskih korenin iz držav nekdanje Jugoslavije res ovira pri pridobivanju slovenskega državljanstva? Zakaj potomci Slovencev v tretjem in četrtem kolenu ne morejo dobiti državljanstva, če pred vložitvijo prošnje ne bivajo najmanj leto dni v Sloveniji? In zakaj tuji športniki lažje pridejo do našega državljanstva kot ljudje slovenskih korenin?

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Na Festivalu migrantskega filma smo se pogovarjali z avstralskim režiserjem Davidom Fedelejem. Ta je pojasnil, kako je nastajal dokumentarni film To jungo življenje. Gre za pretresljivo zgodbo o skupini mladih beguncev in prosilcev za azil iz Sudana, ki živijo na ulicah Maroka. Srečali smo se z albansko pisateljico in filozofinjo Leo Ypi, ki je v Ljubljani predstavila avtobiografski roman Svobodna. V njem skozi družinsko zgodbo pojasni albansko politično zgodovino, predvsem pa se ukvarja z vprašanji politične, družbene in osebne svobode ter z odraščanjem med albansko tranzicijo v devetdesetih. Obiskali smo dunajsko razstavišče Kunsthalle, kjer se na prvi razstavi pod vodstvom nove umetniške direktorice predstavlja slovenska umetnica Aleksandra Domanović. Njena dela, v katerih se stikajo tehnologija, zgodovina in kultura, so s humorjem prežeta poglobljena analiza sodobne družbe. Predstavljamo še ustvarjalno dvojico, ki je zaznamovala marsikatero otroštvo. Jelka Reichman in Anja Štefan sta pripravili novo slikanico z naslovom Čez potoček in naprej. Knjiga je izšla ob 85-letnici ilustratorke Jelke Reichman.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Adriana Faranda se pridruži Rdečim brigadam in med letoma 1976 in 1978 dejavno sodeluje z njimi, zato tudi zapusti hčer in se osami s partnerjem Valeriem Moruccijem. Potem ko se dokaže z napadom na dekana rimske ekonomske fakultete, začne s pajdaši iz Rdečih brigad zalezovati Alda Mora. Po njegovi ugrabitvi s partnerjem Valeriem postaneta odgovorna za izročanje sporočil medijem in Morovi družini. Vendar se Adriana upre odločitvi, da objavijo Morovo pismo, v katerem notranjega ministra Cossigo prosi, naj se skrivaj pogaja z Rdečimi brigadami. Prav tako odločno nasprotuje Morovi usmrtitvi, a je vodilni v Rdečih brigadah ne upoštevajo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.