Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina

Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Vabljeni k ogledu.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje. Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

V prvem prispevku naše oddaje vam predstavljamo lanskoletnega dobitnika madžarskega priznanja »Za narodnosti« Alojza Hanžeka, ki je bil desetletja dejaven na področjih ljudske kulture, rokodelstva in sadjarstva. V Števanovcih so na sredini januarja obeležili 40-letnico delovanja vrtca, ki ga je v preteklem obdobju obiskovalo več sto otrok. Slavje je potekalo v vaškem kulturnem domu. Pred 80 leti je umrl prvi poklicni prekmurski znanstvenik Avgust Pavel. Polihistor je bil tesno povezan tudi s slovenskim Porabjem, kar vam ponazorimo s pomočjo arhivskih fotografij. Ob koncu oddaje vas vabimo na prvi letošnji občni zbor gornjeseniškega prostovoljnega gasilskega društva, ki letos načrtuje razširitev gasilskega doma z garažo.

Ruše pri Mariboru bi bile danes povsem nepomemben kraj ali morda celo vas, če ne bi pred 100 leti zgradili prve elektrane na Dravi. Fala je bila takrat moderna elektrarna, ki so jo že pred prvo svetovno vojno začeli graditi predvsem zaradi potreb avstrijskega Gradca. Po vojni, ko so se meje spremenile in Fala pričela z obratovanjem, je, prav tako v tem letu zgrajena, Tovarna dušika Ruše porabila le 20 odstotkov energije, ki jo je bila Fala sposobna proizvesti. Z daljnovodi so jo zato povezali z Mariborom in naprej v Prekmurje, kar je pomenilo začetek industrijskega razvoja tudi za ta del Slovenije. 100 letnici Fale in Tovarne dušika Ruše zato namenjamo tokratne Sledi.

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Zbor Sv. Nikolaja, Litija Atsalums Jekabs Jančevskis, latvijska ljudska

ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški del proslave, tokrat v režiji Igorja Zupeta, so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi.

Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.

Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka prvega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.