Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina

Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.

Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Vabljeni k ogledu.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje. Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Tokrat vas vabimo na nevsakdanje potepanje. Naše ekipa se je od Tromejnika nad Gornjim Senikom napotila, da bi prehodila vsa naselja slovenskega Porabja ter obiskala znane in že skoraj pozabljene kotičke pokrajine. Med tem smo oživili številne lokalne legende oziroma prelistali opis območja izpred druge svetovne vojne. Pridružite se nam, če ste radovedni, kdo vse počiva na dolnjeseniškem pokopališču, kaj pravzaprav simbolizira spomenik v Slovenski vesi in zakaj stoji ritkarovski zvonik na sedanji lokaciji.

Človek je od pradavnine plenil divje živali. Potreboval jih je za prehrano, nekatere pa je udomačil. Bil je čas, ko je bil lov stvar prestiža in način preživljanja prostega časa. Na območju dežele Krajnske je leta 1870 začela veljati posebna lovska zakonodaja, z njo pa so prišla jasna opozorila, da v naravi nismo sami in da ne smemo brezglavo izkoriščati njenih darov. Lovske družine, ki so jih ustanavljali v slovenskih krajih, so sprejemale pravilnike in kodekse obnašanja, s katerimi so želeli zavestno ohranjati naravno ravnovesje v živalskem svetu. Jim to uspeva še danes? Ali pa je Kozorog, bajeslovni čuvaj narave, zaspal nekje na območju Triglavskega narodnega parka?

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Hlapcu v kresni noči v škorenj padejo čudežna semena praproti, zaradi katerih lahko razume živalsko govorico. Tako izve, da naj bi prihodnjo pomlad ob delu na njivi kača ugriznila gospodarja, in mu zaradi čudežne moči praprotnega semena tudi reši življenje. A hlapec za seme v škornju sploh ni vedel in če bi vedel, verjetno ne bi razumel govorice živali. Kdo ve ...

Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2025 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Rdeča nit oddaje bodo skandinavske dežele, ki povezujejo trojico naših glasbenih umetnikov – tam bodisi živijo in delujejo ali pa študirajo in občasno gostujejo. To so Urša Lah, Žiga Čopi in Manca Kumar. Urša Lah je Norveško in njeno bogato zborovsko tradicijo spoznavala, ko je na Arktični univerzi v Tromsu študirala zborovsko dirigiranje. Po končanem študiju je v Sloveniji vodila različne zbore, med drugim APZ Tone Tomšič, s katerim je leta 2008 v Debrecenu osvojila celo veliko nagrado Evrope. Leto pozneje se je odločila za življenje na Norveškem, od koder je tudi njen mož, prav tako zborovski dirigent. Deluje kot glasbena pedagoginja, članica žirij in dirigentka različnih zborov, najbolj pa je predana zboru, ki sta ga ustanovila skupaj z možem, to je mednarodni komorni zbor Utopija in˛realnost. Tenorist Žiga Čopi sodeluje v projektih na Norveškem kot tudi v Avstriji in Italiji. Sopranistka Manca Kumar pa je magistrirala na akademiji Sibelius v Helsinkih, uveljavlja se kot interpretka samospevov, nastopa pa tudi v vokalno-instrumentalnih delih in operah.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.