V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu povečanju števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.

V tednu gibanja, sredi katerega smo, bomo v tokratni oddaji izvedeli, zakaj je gibanje tako rekoč nujno, in morda dobili navdih. Prava sogovornica za to je prav gotovo gospa Zlata Zajec, ki prihaja iz Društva Šola zdravja iz Šmartna ob Savi. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vprašanje teodiceje, ki je nauk o opravičevanju Božje pravičnosti, je preklop grške filozofije in je postalo teološko vprašanje. Nemška protestantska teologinja Dorothee Sölle (1929–2003), znana po teološkem cinizmu, je misterij teodiceje poimenovala kar »teološki sadizem«. Ocenila je, da je treba izpoved vere iz Nicejsko-carigrajske veroizpovedi, ki pravi, da verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje …, tolmačiti, da Bog še ni končal z ustvarjanjem sveta, ker je svet še vedno v porodnih bolečinah. Temu pritrjuje pismo apostola Pavla Rimljanom, ki pravi: »Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« (Rim 8,21–23) Glasba stvarstva je mračna in žalostna. Zlovešči vpliv smrti je viden v vsakem živem bitju; ihtenje, jecljanje in vzdihovanje. Niti verniki nismo izjema. Söllejeva trdi, da je naš svet trajni in stalni Auschwitz. Njena nova formulacija uglajeno razrešuje problem teodiceje trpečega človeka, ki v hrepenenju po odrešenju na novi zemlji in novih nebesih vpije k odsotnemu Bogu. Naloga in dolžnost človeka je moralno-duhovna rast, le-te pa ni brez naravnega in človeškega trpljenja. Vprašanje trpljenja je láhko, dokler je intelektualne narave in je omejeno le na salonsko filozofsko diskusijo, a je težko, ko morajo trpeči kot kaznjenci prenašati rožljanje in žvenketanje verig trpljenja (Voltaire). Kristusov križ na Kalvariji je Božji odgovor, ne na filozofski, Epikurjev način, ampak na teološki, Božji način. V Kristusovem kriku Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? je Božji odgovor na naše protestne ugovore. Gre za konkretno trpljenje, ne pa navidezno, teoretično, filozofsko, stoično ali mistično. Kristus ni trpel zato, da bi dosegel popolnost, ampak da bi bili lahko mi popolni v njegovi popolnosti brezpogojne darovanjske ljubezni. Izvorno pričevanje o trpljenju je zabeležila tudi judinja Simone Weil (1909–1943), francoska filozofinja in krščanska pisateljica, rekoč: »Treba je ljubiti tudi takrat, ko duša nadaljuje ljubiti v prazno in zaman, zato da obstane vsaj volja za ljubiti in v ljubezni vztrajati.« Ko bom stopil pred Boga, me bo vprašal: »Kje so tvoje brazgotine od stisk?« Če bom odgovoril, da jih nimam, me bo vprašal: »Ali nisi našel na svetu ničesar, kar bi bilo vredno trpljenja? Ali te ni sram priti v nebesa brez brazgotin?« (Allan Boesak)

30 let, 752 oddaj, 24 tisoč vprašanj in več kot 3.200 tekmovalcev! Oddaja Male sive celice je postala »gibanje«, pravi urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar. O konceptu in zakulisju Malih sivih celic več v današnjem Torkovem kvizu s sedanjima voditeljema odaje Jušem Milčinskim in Rokom Škrlepom.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Camilla Dobravc v Sloveniji živi že skoraj 16 let. Pred selitvijo v našo državo je bil njen dom v Egiptu, pred tem v Veliki Britaniji, rojena pa je na Danskem. Slišali ste jo že lahko v eni od majskih oddaj Radiosfera, ko smo govorili o njeni domovini, danes pa torej Danka pove več o svoji osebni zgodbi in tem, kaj jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer se otroke pa vzgaja precej drugače kot na Danskem. Vse podrobneje pojasni v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Ukrajina in Rusija sta se drugič v mesecu dni srečali na mirovnih pogajanjih v Carigradu. Do občutnejšega zbližanja stališč ni prišlo, kar ni nepričakovano, saj ključne točke obeh memorandumov za nasprotno stran niso sprejemljive. Vojna se ob tem nadaljuje, še več, obe strani napade celo krepita. Dan pred srečanjem je Ukrajina napadla ruska vojaška letališča, Rusija pa nad Ukrajino poslala rekordno število brezpilotnikov. Vse več je torej znakov, da mir v Ukrajini še ni blizu, kljub drugačnim napovedim ameriškega predsednika. Dogajanje bo tokrat pokomentiral analitik Denis Mancevič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. »Slovenci za mejo« se je v začetku imenoval, zdaj se imenuje »Rojaki«. Kako se je portal razvijal, širil in kako spremenil v dobrem desetletju oz. zadnjih 14 letih, izveste v današnji Radiosferi.

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? O tem bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, v studiu Prvega bo dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka. Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo v bilijone dolarjev, občutno se bo povečala tudi poraba elektrike, predvidoma za vsaj trikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić, vsi s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

V zadnjih dneh je prišlo do nekaj bližnjih srečanj medveda oziroma medvedke s človekom. Napovedan je odstrel 206-ih medvedov, kar je pribljižno tretjina medvedje populacije. Ali vas je strah medvedov, ko se gibate v naravi? Vaša razmišljanja so dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gibalne sposobnosti slovenske mladine se še vedno niso približale predkoronskim ravnem, kažejo rezultati športnih testiranj. Pristojni opažajo, da se z manjšo gibljivostjo pri mladih vse bolj krepi tudi drugi trend - stopnjujeta se stres in agresija. Drugi poudarki oddaje: - OZN: Omejevanje dostopa do pomoči Palestincem je lahko vojni zločin. - Nizozemska vlada razpadla po odhodu skrajno desne stranke Geerta Wildersa. - Tudi OECD znižal oceno letošnje gospodarske rasti pri nas in po svetu.

Drugi poudarki: - Raznovrstno in živahno dogajanje ob občinskem prazniku v Ormožu - V Poljčanah se spopadajo s slabšo zaposljivostjo mladih - Obiskovalce Kostéla čakajo novi prostori tamkajšnjega turistično informacijskega centra - Slovenski učenci in dijaki so v svet poslali poziv za mir; na pot po svetu so odpremili sedem zvezkov s sporočili za svetovne voditelje

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kako se iz mladega podjetnika preleviti v globalnega igralca na svetovnih trgih, bodo v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarjali nekateri koroški podjetniki. Pot mladih v podjetništvo je sicer zaželena, a ne samoumevna, v nekaterih regijah morebiti še težja kot drugje. Na Koroškem je dodaten izziv, kako mlade zadržati v regiji. Podjetniška pot je ena od možnosti. Kako deluje program podjetniškega usposabljanja, ki ponuja celovito podporo pri razvoju poslovne ideje? Kako ključno je sodelovanje v takem usposabljanju in kaj pričakovati od Mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki na Koroškem deluje 14 let? Kako to implementirati v regiji, ki slovi po slabih cestnih povezavah in oddaljenosti? Gostje: Primož Gams, soustanovitelj podjetja Dogs 4 motion; Mojca Urlep, ustanoviteljica podjetja Lemur; Jure Knez, vodja mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška, RRA Koroška; Boris Skudnik, vodja projekta Podjetno nad izzive – Poni, RRA Koroška.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ovci Mici Ven je malo všeč, pa tudi on do nje je kar čuteč. Vsaj po njegovi nerodnosti sodeč. Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Alenka Kramer Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.

Tatiana de Rosnay se je rodila leta 1961 britanski materi in francoskemu očetu. Delala je kot tiskovna predstavnica, novinarka in literarna kritičarka, nato pa se je posvetila pisanju. Piše romane v francoščini in angleščini, pa tudi scenarije za televizijske serije. Po enem izmed njenih romanov z naslovom Sarin ključ so posneli tudi film. Odlomek romana Jutri nam bo bolje je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.