Prvo nedeljsko nočno uro namenjamo turizmu. Osrednjo pozornost bomo namenili umetni inteligenci v tej panogi, ki prinaša številne priložnosti, ne more pa nadomestiti prijaznih ljudi. V nadaljevanju noči, po eni, pa bomo govorili o 80-letnici Radia Maribor. Gosta oddaje Bili so zraven bosta moderatorka Ksenija Godec in inženir Jan Lešek Čurič. Nato pa se bomo radijsko podali še v dve desetletji – slišali boste novinarski izbor najodmevnejših dogodkov med letoma 1965 in 1984.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Vrlina, ki ne obljublja le zmanjšanje stresa, pač pa tudi pripomore, da raziskujemo življenje, to nepredvidljivo in barvito potovanje, ki ga vsak dan aktivno soustvarjamo, je čuječnost. To je pojem, ki označuje sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Sekularizirana čuječnost, ki jo v današnji družbi najpogosteje srečamo, se usmerja predvsem na lastno osebo tistega, ki čuječnost prakticira in je zato po navadi osiromašena duhovnih in etičnih poudarkov. Čuječnost pa pritegne tudi marsikaterega kristjana, saj obljublja več miru in duhovne vedrine, boljše medosebne odnose ter večjo učinkovitost pri delu. Sodeč po izkušnjah ter raziskavah, krščanska čuječnost lahko pripomore, da kristjani v sedanjem svetu svojo vero živimo še bolj pristno in srčno. Ne le v svojem prepričanju ali z ustnicami, temveč izkustveno, v vseh razsežnostih svojega bitja: duhovni, duševni, telesni in družbeni. V kar največji povezanosti z Bogom, njegovim stvarstvom, s seboj in svojim bližnjim. Prav tukaj in prav zdaj lahko zavestno oblikujemo svoje izkušnje, se pogumno soočamo z izzivi in najdemo lepoto življenja v vsakem trenutku. Kajti življenje ni le nekaj, kar se nam dogaja; življenje je platno, na katerega vsak dan zavestno rišemo svojo zgodbo v odnosu do Boga in do človeka ter do celotnega Božjega stvarstva.

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

V zgodbi spoznamo čebelico Pelo, ki bi najraje samo prepevala, medu pa ne bi nabirala – kar pa ni všeč drugim čebelam. Radijsko igro za otroke na program uvrščamo ob bližajočem se svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Čebela Pela – Jožica Avbelj Čebele – Jana Osojnik, Jerica Mrzel, Mojca Ribič, Polona Vetrih, Nada Bavdaž, Marinka Štern, Majda Kohek Kmet Rozman – Boris Cavazza Sraka Spiker – Alja Tkačev Medved Stane – Dare Valič Čmrlji – Marko Okorn, Zvone Hribar, Katja Levstik in Srečo Špik Nastopili so še – Berta Bojetu Boeta, Damjana Černe, Olga Grad, Jože Valentič, Elda Stanič, Milka Potočnik, Elza Rituper, Daša Dovžan, Mojca Cavazza, Damir Meglič, Filipina Jerman Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tonski mojster: Miro Marinšek Snemalec in montažer glasbe: Matevž Plevnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1985.

Ta oddaja v celoti pripada Orkestru slovenske policije. Poslušate dela iz obdobja, ko je orkester umetniško vodil dirigent Milivoj Šurbek, to je od leta 1991 do leta 2000. V tistem času je orkester dosegel pravi simfonični zvok, ki je še danes njegova značilnost. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V oddaji Od setve do žetve smo najprej zaznamovali 25-letnico Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je v razvoju kmetijstva v tem času odigrala pomembno vlogo kot branik slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Potem smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu so na ogled nagrajeni izdelki tradicionalnega, 36-ega Festivala dobrot slovenskih kmetij, – več pozornosti smo namenili mlečnim izdelkom. Zanimala pa nas je še ekološka pridelava hmelja pri nas, ki je lahko priložnost za pivovarne s ponudbo ekološkega piva.

Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, bomo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj jih je tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak, ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Letos praznuje 10. obletnico.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ob osemdeset letnici konca druge svetovne vojne se je tudi v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev, seminarjev in simpozijev. Tudi medijskih zapisov je bilo kar nekaj, na našem radiu posebno pozornost obletnici posvečajo v dokumentarno feljtonskem programu. O obdobju, ki je bilo v času po letu 1945 intenzivno preiskano, dokumentirano in tudi publicirano, vemo danes več kot kadarkoli, a še vedno se med dogajanje prikradejo sive lise. Sploh dogodki na Koroškem po kapitulaciji Nemčije 8.maja 1945 so bili tako kaotični in hkrati tudi tragični, da se raziskovalci vedno znova vračajo k tistim majskim dnevom. Majhen, neznaten prispevek k tem prizadevanjem oddajamo tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Marko Radmilovič je dodal zrno ali dve k boljšemu razumevanju dogodkov na slovenski severni meji.

Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Osmanski pesnik Nedîm (to je psevdonim) se je rodil v Carigradu okrog leta 1681 in umrl prav tam leta 1730. Velja za osrednjega pesnika t. i. dobe tulipanov, obdobja v osmanski zgodovini, ki je trajala od sklenitve požarevskega miru leta 1718 do upora Patrone Halîla leta 1730. Doba tulipanov velja za obdobje splošnega miru in blagostanja, razkošne arhitekture, potrošnje in obsedenega kupovanja tulipanov, pa tudi začetkov evropskega vpliva na kulturno življenje osmanskega cesarstva. Nedîm se je v osmansko literarno zgodovino zapisal kot mojster klasičnega dvornega pesništva, a tudi kot inovator na jezikovnem, žanrskem in idejnem področju, ki je v kanon divanskih pesniških oblik vpeljal izvorne turške ljudske pesmi, besedišče vsakdanje turščine in izostren čut za vsakdanjik. V verzih njegovih gazel in šarkij se zrcalijo čutna homoerotika ter radost in vedrina življenja v Carigradu tistega časa. Nedîmove pesmi je poslovenil Blaž Božič. Prevajalec Blaž Božič, režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.