Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida 19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, ter z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Andrej Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.

V Modernih klasikih, elitni knjižni ediciji Cankarjeve založbe, so pod lapidarnim skupnim naslovom Tri besedila pred nedavnim izdali tri besedila Annie Ernaux, danes 84-letne francoske pisateljice, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Ti trije kratki teksti - gre za Mesto, za Neko žensko ter Sram - se med platnicami ene same knjige sicer niso znašli po naključju ali na silo, saj vendar vsi trije tematizirajo avtoričino otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji, vsi trije prinašajo portrete pisateljičinih staršev, vsi trije razčlenjujejo kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj družine Duchesne, kakor se je pač Ernaux pisala pred poroko. Zato se, ko v roke jemljemo Tri besedila, malodane sama po sebi vsiljuje misel, da smo po zaslugi prevajalskih naporov Suzane Koncut v roke pravzaprav dobili nekakšno avtobiografijo. Toda dr. Manca G. Renko, zgodovinarka, esejistka in publicistka, ki je Trem besedilom pripisala spremno besedo, pravi, da ta misel kratko malo ni na mestu. Če torej Ernaux ne z Mestom ne z Neko žensko ne s Sramom ni spisala avtobiografije ali spominov, tedaj se seveda lahko vprašamo, kaj je s temi tremi besedili v resnici ustvarila? - Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Manco G. Renko. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

»Vsi upajo. V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, čeprav ne ve, kaj se bo zgodilo jutri.« Tako zapiše papež Frančišek v buli, posebnem papeškem dokumentu, s katero je napovedal redno sveto leto 2025 in vse pozval, da postanemo romarji upanja. Z upanjem, to presežno dimenzijo, ki daje smisel našemu življenju, so pospremljena besedila pesnikov in pisateljev. »Zjasnílo se mi bo spet mračno líce,« piše Prešeren v Sonetnem vencu, »spet upanje bo v srcu zelenelo in ústom dalo sladke govoríce.« Tone Pavček, mojster preprostih, toda globokih misli o življenju, bodri in spodbuja: »A če ne prideš ne prvič, ne drugič / do krova in pravega kova / poskusi: vnovič in zopet in znova.« Ker se nikoli ne preda, je Dante Alighieri prerok upanja. V njegovi Božanski komediji je Beatrice tista, ki simbolizira upanje in skupaj z Devico Marijo, znanilko ljubezni, in sveto Lucijo, ki uteleša podobo vere, zaokrožuje tri temeljne krščanske kreposti. Pa ne nujno samo krščanske. Upanje je vodilo v umetnosti, ki predstavlja dramo življenja in se steguje po čustvu hrepenenja in ljubezni ter nenehnega bojevanja med dobrim in zlom. Madama Butterfly v ikonični Puccinijevi operi pijana od ljubezni neskončno upa, da bo strel v pristanišču nekoč, jutri naznanil prihod ladje, ki ji poveljuje njen Pinkerton. Poln upanja je Kalaf v Turandotu istega skladatelja. Njegovo upanje je neomajno. Ne meneč se za svarila svojega očeta, male Liu in umirajočega princa, zmaga in ogreje navidezno ledeno srce žene, ki se ne more upreti njegovi ljubezni. »Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca« (prim. Rim 5, 5), pravi veliki apostol Pavel v knjigi vseh knjig. Upanje umre zadnje, je slovenski pregovor. Spes ultima dea so podobno rekli stari Latinci. Bogu hvala, da smemo tudi v tem času in v tem svetu upati, da bo svetloba premagala temo, da bo namesto vojn zavladal mir, da bo dobrota gospodovala nad zlom.

Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokratna Jutranja vremenska fronta še vedno vztraja nad agroklimatologijo. Doktorska študentka Zala Žnidaršič, ki v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb, nam je razložila, kaj so podnebne projekcije in kaj vse prinašajo podnebne spremembe – večjo verjetnost za nastanek pozebe in pojav škodljivcev, pa tudi nekatere pozitivne vidike.

Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst pomembnih novic, ki jih slišimo vsak dan. Od torka do petka na Prvem. Ob osmih.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, to v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke.

Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Vojna v Ukrajini je po preobratu v Washingtonu vnovič osrednja tema v Evropski uniji. Medtem ko Združene države od Kijeva zahtevajo dostop do redkih naravnih virov v zameno za poslano vojaško pomoč, pa evropski voditelji še razpravljajo, kako doseči ugoden razplet vojne brez zaveznika onstran Atlantika. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da želijo mir, toda ne premirja v obliki ukrajinske kapitulacije. Ostali poudarki oddaje: - Hamas zanika nepravilnosti pri predaji trupel talcev. - V ljubljanskem Kliničnem centru uspešno presadili srce 6-mesečniku. - Za mesto rektorja ljubljanske univerze se potegujejo trije kandidati.

Drugi poudarki iz oddaje: -Športni center Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bodo odprli sredi marca -Ljubljanski Športni center Ilirija si bodo občani lahko prvič ogledali prihodnji mesec -Počitniški utrip mladih smučarjev v Sodražici, kjer jim mraz ne pride do živega; živahno bo na smučišču Ízver tudi prihodnji teden počitnic

Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja. Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Ukrajini se začenja četrto leto vojne, pogovori o končanju agresije nanjo pa so v prvem mesecu delovanja nove ameriške administracije zašli na povsem novo pot; vtis je, da napadalka Rusija in Združene države želijo doseči mir brez Ukrajine in Evrope. Evropska unija se zato pospešeno oborožuje; Slovenija ima veliko težav s korupcijo, ki je prodrla praktično v vse pore družbe. O teh in drugih temah v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pred podelitvijo nagrad se oglašamo s 75. Berlinala, ki se izteče v nedeljo, a so pričakovanje razglasitve dobitnika zlatega medveda nekoliko zasenčile razprave o svobodi govora, predvsem, kar se tiče Gaze, Izraela in nemške netolerantnosti do vsakršne kritike slednjega. Ocenjujemo pa tudi filme z aktualnega kinosporeda: Mario z Angelino Jolie, ki je upodobila Mario Callas, in zadnji del priljubljene franšize Bridget Jones: Nora na fanta, v njene čevlje je spet stopila Renée Zellweger.

… zaspi pod puhasto zimsko odejo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Ko je bil še v svojem švicarskem izgnanstvu, je poznejši voditelj oktobrske revolucije, Lenin, menda pripomnil, da bi si človek moral prizadevati biti tako radikalen, kot je radikalna resničnost sama. No, ko z današnje perspektive motrimo burno zgodovino slovenskega 20. stoletja, zgodovino, ki je svoj dramatični vrhunec skoraj zagotovo doživela v letih tik pred, med in še malo po drugi svetovni vojni, se najbrž lahko vprašamo, kdo je bil takrat resnično na ravni svojega obdobja, svoje viharne resničnosti? V čigavih izbirah, odločitvah, držah in dejanjih, v čigavi usodi se, drugače rečeno, najbolje zrcalijo protislovja tega radikalnega časa, skozi katerega smo takrat morali Slovenci? Ob branju kritičnega eseja, ki ga je literarni zgodovinar in predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Matevž Kos, pred nedavnim objavil pod naslovom Vitomil Zupan ali kako biti jaz -- knjiga je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Literatura -- se zdi, da je prav ta pisatelj, avtor Menueta za kitaro in Levitana, resen kandidat za posameznika, čigar življenjska zgodba je tako izredna, tako izstopajoča, tako radikalna, da v njej, paradoksalno, lahko navsezadnje prepoznamo našo skupno zgodbo. A kako natanko je Vitomil Zupan preživel ta čas? Kako je o tem, kar se mu je zgodilo, potem razmišljal in kako je to izkušnjo konec koncev popisal v svojih romanih in dramah? Pa tudi: kako ta literatura nagovarja nas danes -- kot prvoosebni dokument o preobratov polnem življenju enega samega, precej izvenserijskega človeka, kot kuriozum torej, ali raje kot svet, v katerega vstopimo in ga, dokler pač beremo, lahko scela naselimo oziroma podoživimo? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Matevža Kosa.

V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnosti, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti. Prevajalka Nives Vidrih, režiser Ana Krauthaker, interpret Uroš Maček, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Produkcija 2014.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.