Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami (na Litostrojski 56) se bomo pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec.

Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.

Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki skoraj 70 let po prvem izidu še vedno preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.

Adventni čas vabi v tišino, zbranost in priporoča odprto srce. Živahno je tudi dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih bomo s sogovornikoma razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti ter o tem, kako vera raste s solidarnostjo, sodelovanjem in skupno potjo.

Glasbena medigra

Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturnoustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in gospodarskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturnoustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orlando Gibbons, Francesco Landini in Alessandro Scarlatti so skladatelji, ki jih družijo obletnice – od smrti prvega letos mineva 400 let, od rojstva drugega 700 let, od smrti tretjega pa 300 let. Vsem pa so skupne tudi tako imenovane antične arije, ki jih danes obravnavamo tudi kot neke vrste predhodnice poznejših samospevov. Mnoge izmed njih je rešil pozabe Alessandro Parisotti, saj jih je vključil v svoje tri zbirke, imenovane Antične arije: za glas in klavir, objavljene v Milanu v letih od 1885 do 1888.

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.

Cikel s poslušanjem in komentiranjem glasbe z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum nadaljujemo z gostom, skladateljem Matejem Boninom, enim od treh slovenskih zmagovalcev na Rostrumu, ki bo v živo ocenjeval izbor del iz generalne kategorije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo dve novejši izdaji gostje, glasbenice, harfistke, ustvarjalke elektronske glasbe, tudi fotografinje in večmedijske ustvarjalke – drugo izdajo že poznanega dua s Tinetom Vrabičem – Nitzem II/III in novo navezo IKYA z Januário Petry, s katero bosta konec tega tedna predstavili prvo izdajo Tengam.

10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz omenjenega romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno pripoved o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.