Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Sebastiana Bacha, Monteverdija, Pergolesija, Crestona, Griega, Chabrierja, Debussyja, Haydna, Gadeja, Saint-Saënsa, Richarda Straussa in Bellinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umrl je Ottó Tolnai, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Rodil se je leta 1940 kot pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. V Novem Sadu in Zagrebu je študiral madžarsko književnost in filozofijo. Prvo pesniško zbirko je objavil leta 1963. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja – med njimi leta 2023 nagrado vilenica. Velja za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Otta Tolnaia z naslovom Nisem šel s poti. Prevedla jo je Gabriella Gaál, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je v tem letu v Kopru organiziral že 16. sezono mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices. Januarja so se v dvorani Svetega Frančiška Asiškega v Kopru predstavili različni koprski mladinski in študentski zbori, ki so se poklonili 10. obletnici smrti Pavleta Merkùja. Tam je bila tudi snemalna ekipa Radia Koper – Capodistria. Sodelujoči zbori na tem koncertu so v preteklosti intenzivno sodelovali s tem izjemnim tržaškim skladateljem in njegova glasba je še danes spremljevalec njihovih koncertov.

Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tudi filme Moja Vesna Sare Kern, Zbudi me Marka Šantića in Tako se je končalo poletje Matjaža Ivanišina; in enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaški film Juraja Lerotića Varen kraj. Vesno za zvok je prejel tudi za Opazovanje Janeza Burgerja. Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let in je samouk. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, nato pa filmski projekti. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in pomembno zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim s številnimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del. Pogovarjala se je Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Ogroženost je stanje, v katerem se lahko znajdemo vsi, pa najsi gre za posameznika, ljudstvo ali kulturo. Tudi v sodobnem svetu je tako ali drugače ogrožen vsak, kljub napredku na številnih področjih je to stalnica v obstoju samem, s tem hočeš nočeš živimo vedno, vendar pa je občutek zavedanja ogroženosti spremenljiv. Materialne dobrine v sodobni družbi poskušajo zavedanje odriniti, v prvinskih družbah pa so to zavedanje navadno sprejeli in je pomagalo oblikovati izročilo, ki oblikuje način življenja in povečuje možnosti preživetja, pa najsi bo to z vzgajanjem bojevitosti ali zavedanja odvisnosti od dejavnikov v okolju.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.

Glasbena medigra.

Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti. Film ob pomoči številnih posnetkov koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – prek njegove kariere pa tudi spremembe v družbeno-političnem razpoloženju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru, prek obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se zatem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je Arsen Dedić. Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma. Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo izbrane posnetke s klavirskega recitala ugledne italijanske pianistke Beatrice Rana, ki je 15. oktobra lani nastopila v Avditoriju Hiše francoskega radia v Parizu. Tam se je predstavila z obsežnim programom, ki je zajemal klavirske miniature, pretežno iz zvezkov Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna, Klavirsko sonato št. 2 v fis-molu, op. 2 Johannesa Brahmsa in Ravelove Nočne prikazni.

Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Satirična groteska govori o premoči argumentov državno-upravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja in razumne presoje. Radijska igra odstre tudi vprašanja odgovornosti in namena medijskih kampanj, zlasti na področju zdravstva. Režiser: Matjaž Šmalc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Barbara Žefran Ženska – Iva Babić Moški – Boris Kos Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1998.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Iščete popolno nočno klasično mojstrovino? Nocoj smo iz arhiva klasične glasbe za vas izbrali dve skladbi, ki sta kot nalašč za ustvarjanje oaze miru, ki jo potrebujete po dolgem dnevu. Pomagali vam bosta, da se umirite, vam morda delali družbo v nočnih uricah ali pa vas zazibali v sladek sen.

Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.