Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba za kitaro, citre in dvoje orgel, dela Gasparja Sanza, Antonia Solerja, Antonia Vivaldija, Domenica Scarlattija, Silviusa Leopolda Weissa in Franza Heinricha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Ferdinanda Rebaya in Roberta Fuchsa.

Šestindvajsetega marca leta 1859 se je rodil Alfred Edward Housman, angleški klasični filolog in pesnik, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira; izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Zbirka Fant iz Shropshira je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Pesmi Edwarda Housmana je poslovenil Marjan Strojan, leta 2008 je drugo pesem iz zbirke interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Na sporedu glasba Jurija Mihevca, Gašparja Maška, Emila Adamiča in Blaža Arniča.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnim obdobjem Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel v Brnu, Pragi, rojstni vasici Hukvaldy in v Luhačovicah. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko: rad je poudarjal, da je moravski Čeh.

Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A čeprav se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo zastavlja še številna vprašanja, ob njih pa poudarja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je razmerje med avtofikcijo in avtobiografijo in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se je začela avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski književnosti in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bomo razmišljali s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte Huljeve nastope v komornih skladbah in solistične z orkestrom v delih Carla Marie von Webra, Francisa Poulenca, Primoža Ramovša, Uroša Kreka in Astorja Piazzolle. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb v izvedbi fagotista Damirja Huljeva, ki je od septembra 1993 fagotist solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodil se je v Osijeku, na glasbeni akademiji v Sarajevu je študiral pri profesorju Jiřiju Ševčiku, nato je na fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu končal magistrski študij pri profesorju Marjanu Bolfanu, specializacijo iz fagota pa pri profesorju Rudolfu Klepaču na glasbeni akademiji Mozarteum v Salzburgu. Fagotista Huljeva bomo predstavili s koncertnimi in arhivskimi posnetki Koncerta za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra, Sonate za klarinet in fagot Francisa Poulenca, Pihalnega kvinteta št. 2 Primoža Ramovša, Koncertantnih prizorov Uroša Kreka in stavka Poletje v Buenos Airesu iz suite Štirje letni časi Astorja Piazzolle. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 27. marca, ob 5.05.

Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. križ na Žalah, v kateri opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji bomo gostili župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko. Razširjen pogovor vas že čaka med podkasti Sledi večnosti programa Ars.

Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornika – Jurij Krpan, zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marca 2025.

Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko? V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco? To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najprej o novih galerijskih prostorih Nove Ljubljanske banke z imenom MUZA, ki se nahajajo na Čopovi 3 v Ljubljani, prav tam, kjer najdemo tudi Muzej bančništva. V njih so razstavili svojo umetniško zbirko, ki so jo plementili skozi desetletja, zadnja leta pa jo dopolnjujejo predvsem z deli sodobne umetnosti. Poročamo tudi o razstavi, ki je na ogled v deželnem muzeju v Celovcu. Naslovili so jo Hitlerjeva izvršna oblast: Avstrijska policija v času nacionalsocializma. Velik del razstave se nanaša na avstrijsko Koroško in takrat okupirano slovensko Gorenjsko.

Nedavno je minilo 30 let od smrti basista Ladka Korošca. Čeprav se je doma in v tujini uveljavil predvsem kot operni pevec, najdemo v radijskem arhivu tudi nekaj samospevov v njegovi izvedbi, ki prav tako, le malce drugače, razodevajo njegovo umetniško veličino. Kot je sam zapisal, je »umetnost tisti najvišji človeški dosežek, ki nas pritegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže.«

Tokrat v Glasbenem utripu v ospredje postavljamo orkester naše radijske hiše, ki ga je prejšnji teden na koncertu cikla Kromatika vodil maestro Oscar Jockel. V vlogi solista se je ob njem predstavil organist Olivier Latry. Oddajo bomo nadaljevali še z novico o solističnem koncertu omenjenega organista, bili smo tudi na koncertu Komornega zbora Megarona, ki je z dirigentom Garyjem Gradnom kar dva dneva zapored prepeval v Dvorani Marjana Kozine. Poročali pa bomo tudi o operi: na odru ljubljanske opere so uprizorili Opero za tri groše Kurta Weilla, na sosednjem tržaškem pa Wagnerjevega Večnega mornarja.

So besede lahko tudi glasba? Se glasba lahko poistoveti z besedo? Kakor kdaj, kakor kje. Besede imajo veliko moč, pregled nad čustvi, spogledujejo se z intimnostjo, kakršno pozna tudi glasba.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Eden najpomembnejših kabaretov z začetka dvajsetega stoletja je bil münchenski Simplicissimus Künstlerkneipe. Postal je dom umetnikov vseh vrst, disidentov in študentov, ki so se wilhelminski Nemčiji upirali na najbolj radikalen možen način: tako, da so vsak večer na utesnjenem odru prebirali svojo poezijo, prepevali in plesali.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko: s temi tremi pojmi je mogoče opredeliti obseg oddaje Arsov art atelje. Namenjena je predstavitvi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci.

Obrobne poti sodobne kompozicije … zvočni eksperiment …improvizirana glasba in glasni novi džez.

Poljska pesnica in fotografinja mlajše generacije Małgorzata Lebda je do zdaj napisala več nagrajenih pesniških zbirk, Požrešna pa je njeno prvo prozno delo. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Alen Jelen, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.