Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo: 1. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi, sklepni koncert Festivala srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae 2024, tretji koncert 8. festivala Sonc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prevajalec Peter Svetina, igralka Petra Govc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Župnija Grosuplje bo (jutri/danes) 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.

Zavetnika zdravnikov in lekarnarjev, ki godujeta v jesenskem času, sta tudi priprošnjika proti kugi. To je v današnjih časih morda dobro vedeti, beneški skladatelj Antonio Caldara pa maše v njuno čast gotovo tudi ni ustvaril brez razloga. Delo pomeni most med poznim barokom in klasicizmom, zaznamujejo ga ekspresivne in kromatične harmonije, spevna italijanska melodika in iznajdljivo oblikovane kontrapunktične linije.

Na 26. nedeljo med leto iz župnijske Cerkve svete Trojice v župniji Odranci v Prekmurju prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Lojze Kozar mlajši, pri maši sodeluje župnijski mešani pevski zbor Neuničljivo upanje pod vodstvom Nuše Zadravec, ki je tudi organistka.

Spremljali bomo Berlinske filharmonike, enega najboljših svetovnih orkestrov in rednega obiskovalca festivala Proms v Londonu, kjer je 31. avgusta gostoval s svojim šefom dirigentom Kirilom Petrenkom. Letos mineva dvesto let od rojstva Bedřicha Smetane in orkester se je temu mojstru češke nacionalne glasbe poklonil z izvedbo njegovega najbolj znanega dela Moja domovina. Smetanova goreča strast do njegove rodne Češke prežema to veličastno zaporedje simfoničnih pesnitev, ki segajo od vedno priljubljene upodobitve reke Vltave do vznemirljivih spominjanj velikih trenutkov v češki legendi. Prav tako strasten je Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna, komponiran kot virtuozno sredstvo za predstavitev izjemnega pianizma njegove žene Clare. Današnji solist, pianist je islandska senzacija Víkingur Ólafsson, ki priznava, da je že dolgo 'popolnoma navdušen' nad tem delom. "Klavirski koncert je Schumann v svojem vrhuncu," pravi. "Je Schumann na vrhuncu svojega umetniškega daru in moči."

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mesec Humoresk tega tedna s spomini svetovnih mojstrov humorne proze končujemo z odlomkom iz Avtobiografije leta 1864 rojenega srbskega pisatelja in dramatika, ki je zaslovel predvsem z družbenokritičnimi in satiričnimi komedijami, kakršna je na primer Gospa ministrica. V odlomku, ki ga bomo slišali, se vrača v svoja šolska leta - verjetno pa tudi malček pretirava. Prevajalec Peter Kuhar, igralec Vojko Zidar, režiserka Irena Glonar, redaktorja Vida Curk in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg. Oddaja je bila posneta februarja 2004.

pojejo odlomke iz del Ravela, Glinke, Donizettija, Mozarta, Rossinija in Mahlerja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 8. junija letos nastopil v dvorani kölnske Filharmonije. Orkester je ob tej priložnosti vodil v mednarodnem glasbenem prostoru vse bolj uveljavljeni romunski dirigent Cristian Măcelaru, kot solistka pa se je v Violinskem koncertu št. 1 v g-molu Maxa Brucha predstavila 34-letna južnokorejska violinistka Bomsori Kim. Nemško obarvani spored je uvedla simfonična pesnitev Don Juan Richarda Straussa, v drugem delu koncerta pa sta zveneli še ena Straussova simfonična pesnitev Smrt in poveličanje ter uvertura k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja.

Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.

Letos mineva 150 let od rojstva Franza Schmidta, dunajskega skladatelja, violončelista, pianista in organista. Njegov orgelski opus je po večini izvajalsko zahteven, posamezne skladbe pa zvočno barvite in v vseh pogledih kompozicijsko dovršene. Med organisti je gotovo najbolj priljubljen njegov maestetično zasnovan Preludij v D-duru, poznan tudi kot Aleluja, ki ga je skladatelj pozneje vpletel v oratorij Knjiga s sedmimi pečati.

Francozi so med napoleonskimi vojnami trikrat zasedli Ljubljano, leta 1797, leta 1805 in leta 1809, ko so ustanovili Ilirske province in ostali tri leta. O prvi zasedbi, med 28. marcem in 8. majem 1797, se je ohranilo poročilo, anonimno besedilo z naslovom Pisma nekega ljubljanskega meščana botru v Ložu o vedenju Francozov v času njihovega bivanja na Kranjskem, ki ga je leta 1797 izdal ljubljanski založnik Viljem Henrik Korn in ob tem zapisal: "V teh pismih so opisana mnoga nepobitna dejstva, vendar v njih ni ničesar žaljivega, in napisana so sicer nepravilno, vendar šegavo." V nemškem narečju pripoveduje o dogodkih v času prve francoske okupacije Kranjske in posebej o tem, kar se je dogajalo v njeni prestolnici. Besedilo sestavlja devet pisem, poslanih v Lož naslovniku, ki je imenovan le kot "gospod boter". Neimenovani pisec je bil po vsej verjetnosti uslužbenec mestne uprave, zadolžen za preskrbo, sicer pa nedvomno Slovenec, kot je mogoče razbrati po duhoviti besedni igri, ki si jo je privoščil ob soočenju s francoskim stražarjem. Kako je torej šlo Ljubljančanom, ko se je v njihovem mestu nastanilo še enkrat več francoskih vojakov, kot je bilo prebivalcev, pripadnikov bosonoge in ušive vojske, ki je na italijanskem bojnem pohodu do tal potolkla cesarske čete in v letu dni hudih bojev docela podivjala, da so jo lastni častniki težko krotili? Pisma iz 18. stoletja je prevedel Matej Venier. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

V 92. letu je preminil skladatelj Igor Štuhec. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada, za zaokrožen skladateljski opus pa leta 2011 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Skladatelj Igor Štuhec je bil eden najopaznejših slovenskih skladateljev starejše generacije z zelo tehtnim opusom simfonične, koncertantne in komorne glasbe. Po študiju kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Matiji Bravničarju se je v sredini 60. let izpopolnjeval na Visoki šoli za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju pri Hannsu Jélinku. V dunajskem tonskem laboratoriju je leta 1965 ustvaril tudi prvo slovensko elektronsko skladbo. Izpopolnjeval se je na tečajih Nove glasbe in skladateljskih delavnicah v Darmstadtu, kjer se je seznanil z raznovrstno glasbo vodilnih skladateljskih osebnosti in postopoma razvil zelo samosvoj glasbeni slog. Štuhečev raznovrsten skladateljski opus obsega orkestrsko glasbo, dela za različne ansamble, vokalno-instrumentalne, komorne in solistične skladbe ter glasbo za mladino. Štuhečeva glasbena govorica se giblje od neoklasicizma do atonalnosti in serialnosti, vključuje pa tudi aleatorične postopke, vedno zunaj kakršnih koli vnaprej določenih vzorcev. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad doma in v tujini, nagrado Prešernovega sklada za Simfonieto, leta 2004, nagrado za življenjsko delo v glasbenem šolstvu, leta 2008, in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus, leta 2011. Predstavili bomo Štuhečeve skladbe: samospev Krik–človek na verze Jožeta Pučnika, Iz domačega perivoja za komorni ansambel, Koncert za violo in orkester, 1. stavek Simfoniete, Entuziazme za simfonični orkester, Trio Art za klavirski trio, Poésies za simfonični orkester in tenor in 2. del Koncerta za orkester. Skladatelj Igor Štuhec bo v pogovoru urednice Tjaše Krajnc podrobneje govoril o svoji glasbeni govorici in predvajanih delih.

Mineva 90 let od rojstva kanadskega kantavtorja Leonarda Cohena, enega izmed najvplivnejših piscev in pevcev balad. Cohen je svojo umetniško pot začel v domovini kot obetaven, pozneje večkrat nagrajeni pesnik. Njegovo življenje sta zaznamovali literatura in glasba. Umrl je 7. novembra 2016 v Los Angelesu. Avtorica scenarija: Ana Rozman; prevajalca: Jure Potokar, Matej Krajnc; režiserka: Ana Krauthaker; bralec: Ivan Lotrič; interpretira: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstra zvoka: Sonja Strenar, Matjaž Miklič; urednici oddaje: Ana Rozman, Tina Kozin, produkcija 2015.

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v umetniških delih in obratno. Včasih pa kakšnega umetnika poleg glasbe navdihne tudi podoba skladatelja. Tako je nemški slikar in kipar Markus Lüpertz upošteval prav ta vidik, ko je v Salzburgu postavil kip Mozarta.

Lela 1977 sta pri Cankarjevi založbi izšli obsežni knjigi Zbranih pesmi Edvarda Kocbeka, v katerih je pesnik in pisatelj strnil ves svoj dotedanji pesniški opus. Knjigi predstavljata tudi pričevanje o njegovih osebnih izkušnjah, o času, ki ga je živel, in poročilo o stanju slovenskega duha v 20. stoletju, z njima pa se je avtor po več kot desetletni odsotnosti vrnil v javnost. Izid avtorjevih Zbranih pesmi je bil velik kulturni in politični dogodek, saj je pomenil rehabilitacijo – v tistem času – politično problematičnega avtorja. Ob 120. obletnici Kocbekovega rojstva, zaznamovali smo jo 27. septembra, se ga spominjamo z izborom poezije iz teh knjig. Režiser: Igor Likar; interpretira: Branko Šturbej; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Andrej Kocan; urednici oddaje: Ingrid Kovač Brus, Tina Kozin; produkcija 2011.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.