Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
6 epizod
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Nemški pisatelj, vojak, filozof in entomolog Ernst Jünger (1895–1998) se je rodil v Heidelbergu v družini bogatega poslovneža in kemika, vendar se je uprl privilegirani vzgoji in se odločil za pustolovsko življenje. Leta 1913 se je pridružil francoski tujski legiji, kar je bilo tedaj v Nemčiji prepovedano. Oče ga je dal pripeljati nazaj. Ob izbruhu prve svetovne vojne je vstopil v vojsko. Bil je zelo pogumen, večkrat je bil ranjen, za svojo vlogo v vojni je bil odlikovan. Po vojni je napisal knjigo Jeklene nevihte, v kateri je popisal vojno izkušnjo v dnevniški obliki. Dve leti pozneje je napisal delo Boj kot notranje doživetje. V Leipzigu in Neaplju je študiral biologijo in zoologijo. Kljub militarizmu, naklonjenosti avtoritarni vladavini in radikalnim nacionalističnim idejam se Jünger ni pridružil nacističnemu gibanju, tudi ko je to leta 1933 prišlo na oblast v Nemčiji. Leta 1939 je napisal knjigo z naslovom Na marmornih čereh, ki je pogumna alegorija o opustošenju miroljubne dežele. Med drugo svetovno vojno je Jünger služil kot kapetan v okupiranem Parizu; odločno je nasprotoval nacističnemu totalitarizmu. Leta 1944 so ga odpustili iz vojske, ker je posredno sodeloval v zaroti častnikov, ki so načrtovali atentat na Hitlerja. Po vojni so Jüngerja obravnavali kot nacističnega privrženca. Uveljavil se je z nekonvencionalnimi zapisi o vplivu materializma na sodobno družbo in s svojimi filozofskimi zapisi. Med drugim je objavil romana Heliopolis (1949) in Steklene čebele (1957). Po letu 1950 je Jünger živel osamljeno v Zahodni Nemčiji in še naprej izdajal introspektivne romane in eseje. V poznejših knjigah, kot je Aladinov problem (1983), je obsodil militarizem, ki je Nemčijo pripeljal v svetovni vojni. Izbrali smo 7. poglavje, odlomek iz leta 1936 objavljenega dela Afriške igre, v katerem Jünger Ernst popiše svojo izkušnjo s francosko tujsko legijo. Prevod Alfred Leskovec, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
14 min 30. 3. 2025
Rachel Cusk je britansko-kanadska pisateljica. V knjigi Življenjsko delo (A Life's Work, 2001) je popisala izkušnjo materinstva. Odlomek je iz obdobja njene nosečnosti, sicer pa duhovito in brezkompromisno iskreno opisuje tako obdobje nosečnosti kot tudi izkušnjo poroda s carskim rezom pri delni anesteziji ter zatem zgodnjo dobo materinstva, svojo neizkušenost, nespečne noči, nepripravljenost na to, da ne more več živeti samostojno in si po svoje krojiti časa. Skratka, brez olepšav govori o vsem, na kar sodobna ženska, ki ne biva več znotraj širše družinske skupnosti, ni pripravljena, ter se vsega uči sproti, ves čas osupla nad spremembami in vendar globoko zavezana materinstvu in otroku. Knjiga je na eni ravni esejistično razmišljanje, na drugi pa stvaren opis konkretnega dogajanja. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Obris. Prevod Miriam Drev, interpretacija Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
26 min 23. 3. 2025
O sreči in žaru pripovedovanja, predvsem pa o enem izmed velikanov slovenske besede, ki jih je dala pokrajina ob Soči, Cirilu Kosmaču, pripoveduje Tone Pavček. Odlomek je iz njegove knjige 'Čas duše, čas telesa'. Igralec je Vojko Zidar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2001.
21 min 16. 3. 2025
Veliki palestinski pesnik Mahmud Darviš (1941–2008) nagovarja tudi slovensko ljubiteljico in ljubitelja poezije (med drugim) s knjigo izbrane poezije Opisovanje oblakov (2014) v prevodu Barbare Skubic. Prav tako leta 2014 sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady za Radio Slovenija prevedla pesnikovo poetično avtobiografsko besedilo V prisotnosti odsotnosti. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, režiserka Špela Kravogel, interpret Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2014.
17 min 9. 3. 2025
Dušan Moravec je bil "mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je 'mož brez posebnosti', saj se ni nikdar želel sončiti v javni pozornosti," je o slovenskem dramaturgu, teatrologu, literarnem in gledališkem zgodovinarju, akademiku ter prejemniku številnih uglednih nagrad Dušanu Moravcu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina. To je še posebej veljalo za zadnja leta njegovega življenja, umrl je 25. februarja 2015, ko je malokdo vedel, da je v samoti pisal spomine, v katerih se je oziral tako na svoje poklicno kot tudi zasebno življenje. Spomini so izšli lani pri založbi Beletrina z naslovom Utrinki spomina. Dušan Moravec je bil sicer tudi dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med pomembnimi literati naše književnosti in gledališča, bil je teatrolog ter literarni in gledališki zgodovinar, ki je leta 1962 prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Urednik oddaje Matej Juh, režiserka Ana Krauthaker, igralec Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2025.
18 min 2. 3. 2025
Dušan Moravec je bil "mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je 'mož brez posebnosti', saj se ni nikdar želel sončiti v javni pozornosti," je o slovenskem dramaturgu, teatrologu, literarnem in gledališkem zgodovinarju, akademiku ter prejemniku številnih uglednih nagrad Dušanu Moravcu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina. To je še posebej veljalo za zadnja leta njegovega življenja, umrl je 25. februarja 2015, ko je malokdo vedel, da je v samoti pisal spomine, v katerih se je oziral tako na svoje poklicno kot tudi zasebno življenje. Spomini so izšli lani pri založbi Beletrina z naslovom Utrinki spomina. Dušan Moravec je bil sicer tudi dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med pomembnimi literati naše književnosti in gledališča, bil je teatrolog ter literarni in gledališki zgodovinar, ki je leta 1962 prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Urednik oddaje Matej Juh, režiserka Ana Krauthaker, igralec Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2025.
18 min 2. 3. 2025