Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.
Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
379 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.
Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.
45 min 1. 4. 2025
Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.
39 min 25. 3. 2025
Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.
54 min 18. 3. 2025
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta Janija Kovačič z naslovom Evridika iz pekla. Posnetek je nastal 27. januarja 2025 v koprskem studiu Hendrix, v sklopu Kavč Festivala. V letošnjem letu mineva 80. let od poraza fašizma. Evridika iz pekla pomeni nadaljevanje Orfeja iz pekla in odraža prav čas izpred 80. let. Gre za izbrane pesmi iz Ravensbriške pesmarice, ki jo je uredila Erna Muser, Jani Kovačič pa je pesmim dodal še glasbeno podobo. Koncert je zaokrožila pripoved Milene Mileve Blažić, ki je predstavila zgodbo Anice Kovačič, rojene Mislej, taboriščne prijateljice Ane Frank. Koncert so pripravili: glasbena urednica Simona Moličnik, tonski mojster Tadej Tadič, glasbena producentka Ksenija Kos in asistent Matija Žavbi.
47 min 11. 3. 2025
Pustna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas pelje v Mozirje, kjer organizirano pustno dogajanje živi že več kot 130 let. Nad njim bdi pustna bratovščina, zbrana v društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski, katerega člani – tako imenovani »mozirski Pustnaki« – v kraju vsako leto pripravijo mednarodno pustno povorko in pustne zabave, predvsem pa v gosposkih oblekah in ob spremljavi ansambla »Boj se ga« ohranjajo pustne šege, kot so »okolofiranje«, prevzem občinske oblasti, podeljevanje trških pravic zaslužnim priseljencem v Mozirje, pokop pusta in tako naprej.
54 min 4. 3. 2025
V množici ljudskih pripovedi, ki si jih ljudje pripovedujemo skozi tisočletja in po vsem svetu, se najdejo tudi takšne zgodbe, v katerih »navadnemu smrtniku« s premetenostjo uspe prelisičiti nekoga z močjo in oblastjo ter se ob tem še okoristiti. Navadno nas takšne zgodbe nasmejejo, občudujemo bistrost njihovih glavnih likov in če so se nas res dotaknile, jih povemo tudi naprej. Če jim prisluhnemo pozorneje, pa nam veliko povedo tudi o nas samih in o naših skritih fantazijah, da bi podrli ustaljeni družbeni red ter se uprli najrazličnejšim družbenim avtoritetam. Te zgodbe zaznamujejo tudi staro in sodobno slovensko ljudsko slovstvo. In pripoveduje jih tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
54 min 25. 2. 2025
Živimo v času, ko smo velik del naših znanj in zanimanj preselili na svetovni splet in s tem tudi na družbena omrežja. Tako se je na Facebooku in drugih sorodnih omrežjih udomačila močno razširila tudi ljubiteljska etnografija. Ljudje, ki jih zanimajo ljudsko stavbarstvo in druga materialna dediščina, šege in navade, pripovedna in pesemska folklora in drugo, se na teh družbenih omrežjih združujejo v skupine, v okviru katerih si med sabo delijo fotografije, zapise ter komentarje. Te skupine pritegnejo precej zanimanja in imajo neverjetno veliko število članov, z njimi pa skozi čas nastajajo tudi zanimive zbirke etnografskega gradiva. Spletne skupnosti, posvečene ljubiteljski etnografiji, predstavlja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Njena gosta sta Alenka Berk, ustanoviteljica Facebook skupine Bilo je nekoč, in Daniel Platovšek, moderator Facebook skupine Nostalgične domačije.
45 min 17. 2. 2025
Leta 2021 je po večletnih prizadevanjih članov kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano v Guncljah zaživela 'Spominska mizarnica'. To je manjši muzejski prostor z bogato in lično predstavitvijo predmetov, dokumentov, fotografij in zgodb, posvečeno dediščini mizarske obrti v Šentvidu in okoliških krajih ter številnim generacijam tamkajšnjih mizarjev, katerih sloves je v zadnjih skoraj dvesto letih dosegel domala ves svet. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili posnetku, ki je nastal ob obisku Spominske mizarnice, v neposrednem stiku z razstavljenimi pomniki mizarske dejavnosti. Zanimiv in uspešen projekt lokalne skupnosti ter vsebino muzejske postavitve nam bosta predstavila predsednik kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano, Brane Kopač, ter upokojeni mizar in profesor na srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki, Andrej Kregar.
48 min 11. 2. 2025
V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo drugi del koncerta Med nami, ki so ga januarja lani na odru Slovenske Filharmonije predstavile članice ženskega pevskega zbora Carmen Manet z dirigentom Primožem Kerštanjem. Celovečerni koncert Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. Koncert sta posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Ljudska iz Rezije, prir. Ambrož Čopi: ŠĆË WTÏĆACË SO SNÜWALË, solistka: Ernestina Jošt Gašper Jereb /Tone Kuntner: KO SE JE PORAJALO JUTRO, solistična točka: Mateja Grašič Ljudska, prir. Samo Vovk: PASTIRČE MLADO Leon Firšt / Janez Usenik: VERONIKIN ZAGOVOR, solistična točka: Tina Urh Don Macdonald / Malca Litovitz: WINTER SUN Anders Edenroth / The Real Group: BUMBLE BEE Ljudske, prir. Katarina Pustinek Rakar: ADRCA, solistke: Ernestina Jošt, Mateja Grašič, Manca Zupan Samo Vovk: TA NA SOLBICI
42 min 4. 2. 2025
Kaj se zgodi, ko se prepleteta glasba in poezija? To so januarja lani na odru Slovenske Filharmonije razkrile članice ženskega pevskega zbora Carmen manet z dirigentom Primožem Kêrštanjem. Celovečerni koncert z naslovom Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta, ki sta ga posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Lorenzo Donati: PONETEMENTE Petar Liondev / Tanya Parvanova: KAFAL SVIRI Kim André Arnesen: AVE REGINA CÆLORUM, solistki: Mateja Grašič in Ana Kavčič Traditional, prir. Līgas Celmas-Kursietes: ES ČIGĀNA MEITA BIJU, solistka: Ana Kavčič Traditional, prir. Tobin Stokes: IKIMILIKILIKLIK Mojmir Sepe / Frane Milčinski - Ježek: KO GRE TVOJA POT OD TOD, solistična točka: Manca Zupan Pavle Kernjak / Janko Mikula, prir. Samo Vovk: ROŽ, PODJUNA, ZILA
41 min 28. 1. 2025