Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Prvi
175 epizod
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min 29. 11. 2024
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min 13. 11. 2024
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
2 min 10. 11. 2024
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
17 min 22. 10. 2024
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
56 min 21. 10. 2024
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
21 min 21. 10. 2024
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
19 min 21. 10. 2024
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
14 min 21. 10. 2024
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
20 min 21. 10. 2024
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
19 min 21. 10. 2024