Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ferenc Farkas velja za starosto madžarske klasične glasbe. Bil je dolgoletni profesor na Glasbeni akademiji Franza Liszta, v tridesetih je vodil eno od raziskovanj madžarske tradicijske glasbe in zbiral ljudske pesmi. Zavedal se je pomembnosti dela, ki sta ga v tem času že opravljala Bartok in Kodaly. Njegov opus, ki obsega več kot 700 del, je temeljil na madžarski in tudi italijanski glasbeni tradiciji, ki jo je znal svojevrstno vključiti v svoje skladbe.
53 min 11. 11. 2025
Ernő Dohnányi je bil skladatelj, pianist in dirigent. Rodil se je leta 1877 na ozemlju današnje Bratislave. Glasbe se je naprej učil s svojim očetom - profesorjem matematike in amaterskim violončelistom, pri enajstih pa je začel obiskovati ure Carla Forstnerja, ki je deloval kot organist v lokalni kapeli. Pri sedemnajstih je Dohnanyi odšel v Budimpešto in opravil sprejemne izpite za študij na Akademiji za glasbo Franza Liszta. Klavirje študiral pri pianistu Istvánu Thománu, ki je bil naj ljubši Lisztov učenec, kompozicijo pa pri Hansu von Koesslerju, velikemu oboževalcu Brahmsa. Velik vpliv Liszta in Brahmsa je mogoče zaslediti tako v pianistični igri Dohnanyija, kot v njegovih kompozicijah.
51 min 10. 11. 2025
Obdobje njenega nastanka sovpada z nenadnim razvojem na področju polifonije. V prejšnjih stoletjih se je večglasje razvijalo zelo počasi, v Parizu pa je v razmeroma kratkem času nastal nov glasbeni jezik, ki sta ga oblikovala skladen ritmični jezik in urejeno zaporedje konsonanc in disonanc. Prvič je poleg tonskih višin treba zapisovati tudi ritmične vzorce in ustvarjati razmeroma kompleksno glasbo.
52 min 7. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Iz tega obdobja se je obranilo razmeroma veliko skladb, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.
52 min 6. 11. 2025
Gotske katedrale v severni Franciji še danes pričajo o izrednih ustvarjalnih impulzih, ki so se razvili v dvanajstem stoletju, in so bili hkrati umetniški, duhovni in filozofski. Prežemali so vse oblike kulture in nenazadnje tudi znanost in umetnost glasbe. Skladatelji tako imenovane notredamske šole so delovali v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in so bili povezani z notredamsko katedralo v Parizu. Njihovo delovanje je časovno sovpadalo z graditvijo te mogočne stavbe, ki se je začela leta 1163 in je trajala skoraj stoletje.
53 min 5. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. To obdobje je bilo izredno pomembno za razvoj polifonije. Takrat so se izoblikovali temelji kontrapunktskih in ritmičnih zakonitosti, ki so prevladovale v naslednjih treh stoletjih in so omogočile nastanek menzuralne notacije, v kakršni so zapisovali poznosrednjeveško in renesančno glasbo.
53 min 4. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.
55 min 3. 11. 2025
Življenjska in umetniška pot Eduarda Tubina se je začela v Estoniji na zahodni obali Čudskega jezera s piskanjem prašičem na paši, končala pa v Stockholmu. Tam se je pol življenja v prostovoljnem izgnanstvu preživljal kot skromen uradnik v knjižnici Drottningholmskega glasbenega gledališča, v kateri je uredil celotno zakladnico švedske baročne glasbe. Osma simfonija sodi med Tubinove najboljše in je bila prva po drugi svetovni vojni, za katero so prvo izvedbo pripravili v njegovi domovini.
44 min 30. 10. 2025
Umetniška in življenjska zgodba Eduarda Tubina se zrcali v nizu desetih simfonij, enega najtehtnejših tovrstnih opusov v prejšnjem stoletju. Tretjo simfonijo je ustvaril leta 1940. Dirigent Olaav Roots je delo označil s temi besedami: "Obup, trdovratnost in sovraštvo, ki so prevzeli ljudstvo, ki je hrepenelo po izgubljeni neodvisnosti, so našli svoj glasbehi izraz v Tubinovi Tretji simfoniji. Ta raste kot strastna himna, ki je močan izraz samozavesti in notranje moči ter hkrati junaški poziv k pravičnosti. Sporočilo je bilo poslušalstvu v hipu jasno in glasbo je nagradilo z navdušenim odobravanjem!"
37 min 29. 10. 2025
Že Prva simfonija Eduarda Tubina s svojo temačno, hkrati pa čvrsto in kleno govorico opozori na močno ustvarjalno osebnost majhnega naroda, ki se je odločil stopiti iz sence neprepoznavnosti, njegova Druga, podnaslovljena "Legendarna", pa je še bolj usmerjena.
42 min 28. 10. 2025
