Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naša zgodba se začne v letu 1932. Čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes so v njej doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. V prvi oddaji predstavljamo Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.
55 min 15. 9. 2025
Kmalu po smrti svojega očeta Johanna Sebastiana se je devetnajstletni Johann Christian odpravil v Italijo, in tam študiral pri Giovanniju Battisti Martiniju. Pritegnila ga je opera, uveljavil se je kot operni skladatelj, se zaradi naročil novih oper pri šestindvajsetih podal v London, in tam preživel večino življenja, podobno kakor natanko pol stoletja pred tem njegov rojak Georg Friedrich Handel. Raven opernih uprizoritev v Angliji ga je sprva nekoliko razočarala, a svetlo prihodnost mu je kmalu zagotovilo zmagoslavje njegovega Oriona, katerega premiero sta obiskala tudi kralj Jurij Tretji in kraljica Charlotte. Uspešna je bila tudi njegova naslednja opera in Bach je kmalu postal kraljičin učitelj glasbe. Poleg tega je z virtuozom na violi da gamba in skladateljem Carlom Friedrichom Ablom organiziral odmeven koncertni cikel, ki so ga poimenovali kar "Bach-Abel".
55 min 12. 9. 2025
Johann Christian Bach je pri šestindvajsetih zaradi uprizoritev svojih oper odpotoval v London. Sprva je načrtoval, da bo tam ostal le kakšno leto, vendar je v Angliji preživel večino življenja, zato so ga poimenovali kar "londonski" ali "angleški Bach".
58 min 11. 9. 2025
Johann Christian Bach je bil najmlajši in najbolj vsestranski sin Johanna Sebastiana Bacha. Izmed vseh Bachovih otrok je bil najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere. Kmalu po očetovi smrti je z neko italijansko pevko nepričakovano odpotoval v Italijo, dobil službo organista v milanski katedrali, in protestantsko vero zamenjal za katoliško. Sprva je komponiral predvsem cerkveno glasbo, kmalu pa se je uveljavil kot operni skladatelj.
54 min 10. 9. 2025
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
52 min 9. 9. 2025
Johann Christian Bach je bil najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha in se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je pisal italijanske opere. Pri devetnajstih je odpotoval v Italijo in pozneje večino življenja preživel v Angliji, zato so ga poimenovali "londonski Bach".
58 min 8. 9. 2025
Rosenmüller je vso kariero pisal instrumentalno glasbo in v večjih časovnih razmikih objavil štiri obsežne zbirke ansambelskih plesov, sinfonij in sonat. Tretjo je izdal leta 1667 v Benetkah in v njej je razvidna posrečena mešanica italijanskih in nemških elementov. Nemški sta bogata petglasna zasedba in dolžina uvodnih stavkov, značilno italijanski pa so kontrastni odseki in slog večine plesnih stavkov. Takratne italijanske suite so se po večini začenjale s kratkim enostavčnim preludijem, veliko nemških skladateljev pa je uvodne stavke prav po Rosenmüllerjevem zgledu zasnovalo kot daljšo sestavljeno sonato.
54 min 5. 9. 2025
Rosenmüller se je rodil okrog leta 1619 na Saškem in se najprej šolal v rodnem Oelsnitzu. Leta 1640 se je vpisal na teološko fakulteto leipziške univerze in glasbeno izobraževanje nadaljeval pri takratnem kantorju Tomaževe cerkve Tobiasu Michaelu. Kmalu je začel opravljati razne naloge v glasbenem življenju mesta in med drugim deloval kot učitelj na Tomaževi šoli in organist cerkve svetega Nikolaja. Sredi štiridesetih let 17. stoletja je obiskal Italijo, tam dobil pomembne glasbene spodbude ter pod njihovim vplivom in s plemiško podporo kmalu objavil dve zbirki sakralne glasbe.
51 min 4. 9. 2025
Rosenmüller je vse življenje komponiral inštrumentalno glasbo ter jo v nasprotju z vokalnimi skladbami tudi objavljal. Svojo prvo zbirko je izdal leta 1645 pri petindvajsetih, zadnjo pa leta 1682, dve leti pred smrtjo. V obeh poznejših zbirkah je razviden močan vpliv italijanskih skladateljev, kot sta Legrenzi in CavalIi. Zadnja zbirka je izšla leta 1682 v Nürnbergu in je bila posvečena vojvodi Antonu Ulrichu, ki je Rosenmüllerju takrat ponudil službo kapelnika v Wolfenbüttlu in ga verjetno sam odpeljal s seboj v Nemčijo.
55 min 3. 9. 2025
Rosenmüller se je kmalu po prihodu v Benetke zaposlil kot pozavnist cerkve svetega Marka ter se po treh letih uveljavil tudi kot skladatelj. Verjetno se je povezal z nemškimi trgovci, ki so bili dobro organizirani in so imeli v mestu svojo podružnico. Morda mu je pri sklepanju poslovnih zvez pomagalo dejstvo, da je bil tudi Leipzig pomembno trgovsko mesto in da je leta 1648 premožnim trgovcem posvetil zbirko duhovnih koncertov. Moral si je zgraditi novo socialno mrežo in tesno se je povezal tudi s svojo nekdanjo domovino.
52 min 2. 9. 2025
