Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
51 min 9. 4. 2026
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
56 min 8. 4. 2026
Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.
55 min 7. 4. 2026
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
56 min 6. 4. 2026
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Že zgodaj je iz prve roke spoznal tako francoski kot italijanski glasbeni slog, saj je študiral tako pri Jean-Baptistu Lullyju kot pri Arcangelu Corelliju. Pri petindvajsetih se je zaposlil v Salzburgu kot stolni organist in komorni glasbenik tamkajšnjega knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. V svojih skladbah je združeval francoski in italijanski slog, obsežne predgovore k svojim zbirkam in navodila izvajalcem pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
53 min 3. 4. 2026
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
53 min 2. 4. 2026
Muffat slovi predvsem po skladbah za godalne ansamble, a je sam igral predvsem inštrumente s tipkami. V mladih letih je bil nekaj časa zaposlen kot organist v Molsheimu in pozneje je približno deset let deloval kot organist salzburške stolnice. Sestavil je enega najpomembnejših učbenikov generalnega basa iz sedemnajstega stoletja z neštetimi uporabnimi primeri realizacij in harmonizacij z manjšim in večjim število glasov. Delo nedvomno izhaja iz vsakdanje glasbene prakse in je neprecenljiv dokument za današnje izvajalce stare glasbe.
52 min 1. 4. 2026
Po besedah njegovega naslednika v Passauu Benedikta Antona Aufschnaiterja je Muffat na področju vokalne glasbe napisal le tri maše, en ofertorij in dve različici antifone Salve Regina. Menda je na smrtni postelji obžaloval, da je napisal tako malo sakralne glasbe. Od naštetih del se je ohranila ena sama, a izredno veličastna skladba, uglasbitev mašnega ordinarija ln larbore requies za štiriindvajset glasov, razdeljenih na dva vokalna ansambla, tri skupine inštrumentov in basso continuo. Avtorstvo skladbe je bilo dolgo vprašljivo in šele pred nedavnim se je izkazalo, da je ohranjeni rokopis napisal Muffat sam.
49 min 31. 3. 2026
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jean-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
49 min 30. 3. 2026
Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.
52 min 27. 3. 2026
