Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Ars
20 epizod
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Pavel Šivic je Tretjo simfonijo napisal med letoma 1987 in 1988. Sestavljajo jo trije krajši stavki, od katerih je vsak posvečen določenemu predstavniku oz. takrat modernemu slogu iz sredine 20. stoletja. Prvi stavek je umirjen Alla breve, ki ga je Šivic označil za Hommage à Maderna. Drugi, prav tako počasni stavek je poimenoval Hommage aux Minimalistes, posvetil ga je torej priljubljenemu kompozicijskemu slogu druge polovice 20. stoletja minimalizmu. Zadnji, živahnejši Vivo stavek pa predstavlja Šivičev poklon Györgyu Ligetiju.
54 min 21. 11. 2024
Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.
55 min 20. 11. 2024
Pavel Šivic je bil, kot zapiše tudi sam, v prvi vrsti inštrumentalno usmerjen skladatelj, a življenjske razmere in praktične umetnostne potrebe so ga pripeljale tudi k zborovodstvu. Iz tega je sledil razcvet njegovega ustvarjanja zborovskih skladb. Teh je na koncu napisal približno 150, od tega največ za mešani in moški zbor.
52 min 19. 11. 2024
Pavel Šivic je bil slovenski skladatelj, pianist, kritik, pedagog, esejist in prevajalec. V enajstem zvezku Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je bil v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivicpredvsem človek akcije, ki se je z lahkoto in brez omahovanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno.
55 min 18. 11. 2024
Med letoma 1800 in 1812 je Beethoven napisal osem simfonij. 12 let dolgemu, izrazito ustvarjalnemu obdobju je sledilo 12 let zatišja, in to ne le pri ustvarjanju simfonične glasbe, temveč v celotni skladateljevi ustvarjalnosti. To je bil ne le čas ustvarjalnega oddiha in premisleka, temveč tudi vedno večje priljubljenosti italijanske opere z Rossinijevo na čelu, ki jo je Beethoven naravnost preziral. To je bil tudi čas novih glasbenih tokov, ki so nastali iz vedno močnejše romantične miselnosti. Romantični duhovi so z estetiko svoje izpovednosti vznemirili številne skladatelje, katerih dela so slonela na neposredni klasicistični tradiciji. Tudi Beethovna. Vse to je vplivalo na to, da so skladateljevi privrženci in ljubitelji njegove glasbe dolgo čakali na nastanek 9. simfonije. 7. maja 1824 je vendarle krstno zazvenela na Dunaju.
64 min 15. 11. 2024
Beethoven je sprva deloval kot glasbeni izvajalec oziroma pianist. To je zahtevalo več ur vaj, da je lahko postal klavirski virtuoz. Pozneje, ko se je lotil komponiranja, je potrpežljivo prepisoval številne mojstrovine svojih predhodnikov, kar je bila praksa pri učenju kompozicije. Kmalu je spoznal pomen poznavanja traktatov o glasbi, ki so mu odprli nova vedenja in razumevanja glasbene umetnosti, zIasti iz preteklih časov.
53 min 14. 11. 2024
Beethoven je šele v svojih tridesetih letih ponudil dunajski javnosti svojo prvo simfonijo. To ni naključje. Haydnova in Mozartova glasbena zapuščina nista bili le njegov vir učenja skladateljske obrti in umetnosti, temveč tudi ovira za njegovo simfonično ustvarjalnost. Ta ovira se je zrcalila v neskončno spoštljivem odnosu do vrhunskih stvaritev predhodnikov, ki mu ni dovoljeval snovanja slabših, še manj pa povprečnih simfonij. Beethoven se je čutil poklicanega nadaljevati tradicijo, ki sta jo na Dunaju začela Haydn in Mozart, zato so njegove simfonije zahtevale popolno angažiranost skladatelja, tako da bi vsaj dosegel, če že ne presegel takratno simfonično ustvarjalnost.
54 min 13. 11. 2024
Heiligenstadtsko oporoko je Beethoven napisal leta 1802, torej takrat, ko je preživel poletje v Heiligenstadtu, vasici blizu Dunaja, v katero ga je napotil zdravnik v upanju, da bo vaški mir dobro vplival na njegov sluh. Beethoven je oporoko naslovil na svoja brata Karla in Johanna, prebrala pa naj bi jo šele po njegovi smrti. Heiligenstadska oporoka je nastala kot posledica hude življenjske krize, v kateri je skladatelj spoznal, da je njegova naglušnost neozdravljiva. Njegov zadnji up se izjalovil.
53 min 12. 11. 2024
Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.
52 min 11. 11. 2024
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
53 min 8. 11. 2024