Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obdobje njenega nastanka sovpada z nenadnim razvojem na področju polifonije. V prejšnjih stoletjih se je večglasje razvijalo zelo počasi, v Parizu pa je v razmeroma kratkem času nastal nov glasbeni jezik, ki sta ga oblikovala skladen ritmični jezik in urejeno zaporedje konsonanc in disonanc. Prvič je poleg tonskih višin treba zapisovati tudi ritmične vzorce in ustvarjati razmeroma kompleksno glasbo.
52 min 7. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Iz tega obdobja se je obranilo razmeroma veliko skladb, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.
52 min 6. 11. 2025
Gotske katedrale v severni Franciji še danes pričajo o izrednih ustvarjalnih impulzih, ki so se razvili v dvanajstem stoletju, in so bili hkrati umetniški, duhovni in filozofski. Prežemali so vse oblike kulture in nenazadnje tudi znanost in umetnost glasbe. Skladatelji tako imenovane notredamske šole so delovali v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in so bili povezani z notredamsko katedralo v Parizu. Njihovo delovanje je časovno sovpadalo z graditvijo te mogočne stavbe, ki se je začela leta 1163 in je trajala skoraj stoletje.
53 min 5. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. To obdobje je bilo izredno pomembno za razvoj polifonije. Takrat so se izoblikovali temelji kontrapunktskih in ritmičnih zakonitosti, ki so prevladovale v naslednjih treh stoletjih in so omogočile nastanek menzuralne notacije, v kakršni so zapisovali poznosrednjeveško in renesančno glasbo.
53 min 4. 11. 2025
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.
55 min 3. 11. 2025
Življenjska in umetniška pot Eduarda Tubina se je začela v Estoniji na zahodni obali Čudskega jezera s piskanjem prašičem na paši, končala pa v Stockholmu. Tam se je pol življenja v prostovoljnem izgnanstvu preživljal kot skromen uradnik v knjižnici Drottningholmskega glasbenega gledališča, v kateri je uredil celotno zakladnico švedske baročne glasbe. Osma simfonija sodi med Tubinove najboljše in je bila prva po drugi svetovni vojni, za katero so prvo izvedbo pripravili v njegovi domovini.
44 min 30. 10. 2025
Umetniška in življenjska zgodba Eduarda Tubina se zrcali v nizu desetih simfonij, enega najtehtnejših tovrstnih opusov v prejšnjem stoletju. Tretjo simfonijo je ustvaril leta 1940. Dirigent Olaav Roots je delo označil s temi besedami: "Obup, trdovratnost in sovraštvo, ki so prevzeli ljudstvo, ki je hrepenelo po izgubljeni neodvisnosti, so našli svoj glasbehi izraz v Tubinovi Tretji simfoniji. Ta raste kot strastna himna, ki je močan izraz samozavesti in notranje moči ter hkrati junaški poziv k pravičnosti. Sporočilo je bilo poslušalstvu v hipu jasno in glasbo je nagradilo z navdušenim odobravanjem!"
37 min 29. 10. 2025
Že Prva simfonija Eduarda Tubina s svojo temačno, hkrati pa čvrsto in kleno govorico opozori na močno ustvarjalno osebnost majhnega naroda, ki se je odločil stopiti iz sence neprepoznavnosti, njegova Druga, podnaslovljena "Legendarna", pa je še bolj usmerjena.
42 min 28. 10. 2025
Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je 8. junija 1905 v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na otroke in tako je Eduard že zgodaj stopil v stik z glasbo.
38 min 27. 10. 2025
Cristóbal de Morales velja za enega največjih španskih skladateljev 16. stoletja. Njegova najbolj priljubljena dela so bile uglasbitve Magnificata, vendar imajo precej zapleteno zgodovino. Vse kaže, da jih je napisal za papeško kapelo, kjer je služboval v letih od 1535 do 1545. Tam so jih v celoti peli kot polifonijo, drugje pa so vsak drugi verz izvajali kot enoglasni koralni napev. Nekaj Moralesovih štiriglasnih uglasbitev je v začetku štiridesetih let 16. stoletja izšlo v Benetkah in Wittenbergu. Ko se je Morales pripravljal, da bo zapustil Rim in se vrnil v rojstno Španijo, je dela objavil kot dvojni Cikel: iz osmih Magnificatov je ustvaril šestnajst skladb, tako da so en cikel sestavljale samo uglasbitve neparnih verzov, drugi cikel pa uglasbitve parnih verzov. S trgovskega stališča je bila taka odločitev smiselna, saj je ustrezala prevladujoči praksi, z glasbenega stališča pa se zdi povsem nerazumljiva.
54 min 24. 10. 2025
