Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S svojim vsestranskim delom je Hildegarda iz Bingna pomembno vplivala na religiozno, politično in umetniško prizorišče dvanajstega stoletja. Imeli so jo za rensko Sibilo - že ta oznaka pa kaže izjemno spoštovanje, ki ga je uživala sveta Hildegarda med ljudmi, v krogih srednjeveških mistikov, in še posebej in specifično v cerkvenih in političnih krogih. Bila je svetovalka in večkrat tudi kritičarka cerkvenih dostojanstvenikov in kraljev. Bila je ena redkih skladateljic na začetku drugega tisočletja. Po obsegu in tehtnosti bi z njenim glasbenim opusom lahko v njenem času primerjali le opus Petra Abelarda.
52 min 11. 8. 2025
Theodorakis je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja poskrbel za umetniški obrat. Znova se je omejil na zasedbo simfoničnega orkestra, na običajno komorno zasedbo in tradicionalna glasbila klasične glasbe. Slogovno se je celo približal različici modernizma, kakršnega so takrat poznali v Vzhodni Evropi. V svoja dela je vpletel angažirana besedila, največkrat povezana z zelo mračnimi, apokaliptičnimi čustvi, ki so spremljala tedanji svet hladne vojne na vrhuncu oboroževalne tekme.
52 min 8. 8. 2025
Canto General je delo, ki ga je Theodorakis ustvaril v svojem pariškem pregnanstvu na začetku sedemdesetih in pomeni odo zmagoslavja človeškega nad vsakršnim nasiljem oblasti. Slogovno Canto General pomeni vrhunec obdobja, v katerem se je Teodorakis ozrl k ljudski glasbi Grčije in vsega sveta, saj je zlagal predvsem dela, v katerih je bil v ospredju človeški glas.
47 min 7. 8. 2025
Mikis Theodorakis je po zelo razburljvih in v vseh pogledih neverjetnih prvih desetletjih življenja v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja postal mednarodno uveljavljen skladatelj klasične in filmske glasbe. Njegova dela so izvajali na vseh najpomembnejših koncertnih odrih in v glasbenih gledališčih sveta, poleg tega pa so ga lahko poslušali in občudovali tudi obiskovalci svetovnih kinodvoran.
47 min 6. 8. 2025
V današnji in naslednjih oddajah bomo podrobneje postregli s podatki o neverjetni človeški usodi Mikisa Theodorakisa, kjer je Fortuna tako viharno menjavala strani, in predvajali seveda še več glasbe. Ta izjemno plodoviti umetnik je podpisan pod skoraj tisoč petsto del. Pisal je od svetovno znanih in pri milijonih priljubljenih večno zelenih melodij do najbolj zapletenih del resne glasbe.
54 min 5. 8. 2025
V tokratnem ciklu oddaj Skladatelj tedna se bomo ozrli po življenju in ustvarjanju Mikisa Theodorakisa, človeka, za katerega se zdi, da tako s svojo podobo dvometrskega orjaka kot z izjemno osebnostjo, neverjetno življenjsko zgodbo in seveda svojim ustvarjanjem sodi bolj v Homerjev ep kot pa med običajne smrtnike iz mesa in krvi.
52 min 4. 8. 2025
Za Šostakoviča je bilo prelomno leto 1960, ko so ga sprejeli v Komunistično partijo. A za navidezno "otoplitvijo" po Stalinovi smrti se je skrival še zahrbtnejši partijski načrt. Šostakovič je postal maskota navzven idealne sovjetske povojne komunistične družbe. Na shodih je bil prisiljen brati besedila, ki so mu jih pisali drugi, ter spet pisati glasbo, ki je slavila dosežke komunizma. Skladatelja naj bi sprejem v stranko dokončno zlomil; njegov sin je dejal, da ga je dogodek spravil na rob solz. Tako je bil še vedno prisiljen ohranjati slogovno dvojnost v svojih delih ter se kritike sistema, v katerega je bil zdaj še bolj ujet, lotevati kar se da subtilno.
56 min 1. 8. 2025
Skladatelja in njegov glasbeni slog je pomembno zaznamovalo že dogajanje pred drugo svetovno vojno - čas, ko je na oblast prišel Stalin ter začel neizprosno zatirati vse umetnike, ki niso ustvarjali v skladu z njegovimi nazori. V tem času je Partija Šostakoviča prvič javno ožigosala. Svoje komponiranje je bil zato prisiljen prilagoditi zahtevam socialističnega realizma, v njegovem zasebnem življenju pa so zavladali nemir, negotovost in globoka žalost ter jeza nad tiranijo, ki se je vztrajno večala in krepila.
54 min 31. 7. 2025
Premiero za četrto simfonijo je skladatelj načrtoval decembra leta 1936, vendar je bila ta po izidu ostre kritike Lady Mcbeth v Pravdi odpovedana. Večina raziskovalcev je mnenja, da si je Šostakovič s tem rešil življenje. Četrto simfonijo je napisal v povsem drugačnem slogu od tistega, ki sta ga izžarevali predhodni simfoniji. Več skladateljevih glasbenih kolegov je bilo zaskrbljenih, kakšen vtis bo delo napravilo na Stalina, saj je bilo očitno, da presega pravila socialističnega realizma. Na koncu so Šostakovičevo Četrto simfonijo v c-molu op. 43 premierno izvedli šele po Stalinovi smrti.
54 min 30. 7. 2025
Poleg Prokofjeva in Stravinskega spada Šostakovič med najopaznejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Njegov opus zajema 15 simfonij (te sestavljajo osrednji del opusa) in 15 godalnih kvartetov. Za violino, klavir in violončelo je prispeval po dva koncerta, večino časa je ustvarjal tudi filmsko glasbo. V njegovem opusu najdemo veliko orkestralnih suit, nekaj skladb za klavir solo ter druga komorna dela.
55 min 29. 7. 2025
