Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V prvi oddaji cikla Stoletja glasbe na Slovenskem smo začeli sprehod po poteh slovenske glasbe. Danes bomo slišali, kako je bilo na začetku 20. stoletja, osredotočamo pa se na delovanje Antona Lajovca in Marija Kogoja.
51 min 26. 6. 2025
Zgodovinsko-kronološki pregled slovenske glasbe, ki mu boste lahko sledili do konca tedna, ima v tretji oddaji kot virtualno torišče leto 1750. Leta 1751 je izšla prva knjiga Enciklopedije, najpomembnejše delo razsvetljenstva, ki predstavlja še danes nekakšen manifest človeškega napredka. Nekaj desetletij pozneje je izbruhnila francoska revolucija s svojimi gesli svobode, bratstva in enakosti, že prej pa so se prebivalci angleške kolonije onkraj atlantskega oceana odločili za osamosvojitev. Nekako v tem obdobju se je po Evropi uveljavljal v umetnosti in glasbi klasicizem.
55 min 25. 6. 2025
Pregled slovenske glasbe, ki smo ga v pvi oddaji začeli z letom 1550 in z glasbo verjetno še danes največjega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa, se bo zdaj nadaljeval v leto 1650. Medtem ko je v tem letu umrl oče moderne filozofije Rene Descartes, se je v Italiji hitro uveljavljala nova hibridna zvrst - opera, ki se je postavila na stičišče različnih umetnosti: glasbe, gledališča, baleta in figurativnih umetnosti. V Franciji je deloval že vrsto let italijanski priseljenec Gian Battista Lulli, znan kot Jean-Baptiste Lully. V Evropi je baročno obdobje v polnem razvoju in razcvetu.
44 min 24. 6. 2025
Začenjamo v stoletju ustvarjanja Iacobusa Gallusa, Daniela Lagkhnerja in zvenenja protestantskih napevov ter prve v slovenščini natisnjene knjige, Trubarjevega Catechismusa. Torej v letu 1550, ki je v katekizmu prineslo tudi prvo slovensko pesmarico. Ker glasba vedno bolj ali manj drži ogledalo času, boste tudi v današnjem stoletnem mozaiku slišali za različne vzroke, ki so pripomogli k nastanku izbranih glasbenih stvaritev. Reformatorji so se pomena in vpliva književnosti, šolstva in kulture dobro zavedali: tudi zato je Trubar strani v prvi slovenski knjigi namenil besedilom pesmi, napevi pa so se našli tako ali drugače; nekaj jih je posodil Luther, nekateri izvirajo iz ljudskega izročila, spet drugi so pripotovali iz drugih, predvsem nemških dežel.
51 min 23. 6. 2025
Pettersson je drugi violinski koncert napisal leta 1979, leto dni pred smrtjo, po naročilu švedskega radia s posvetilom violinistki Idi Haendel, ki ga je tudi premierno izvedla. Pettersson je neposredni televizijski prenos koncerta spremljal doma močno bolan in zatem ustvaril še revidirano različico. Enostavčno razsežno delo traja 55 minut in temelji na samospevu Gott geht uber Wiesen iz njegovega cikla 24 Bosonogih samospevov. Čeprav ima naslov violinski koncert, je obliko solističnega koncerta zabrisal in jo naredil neprepoznavno tako, da je solistični inštrument povsem preplavil z orkestrom.
57 min 20. 6. 2025
V letih od 1970 do 1980, po devetmesečni hospitalizaciji zaradi obolelih ledvic, ki jih je prizadelo dolgoletno jemanje zdravil proti artritisu, je Pettersson ustvaril dela, ki jih zaznamuje nespravljivost. Opišemo jih lahko kot razširjene izbruhe besa, nepretrgane izlive obtožb in objokovanje v obliki divjega kričanja. Vse te značilnosti jih ločujejo od skladb iz skladateljevega srednjega ustvarjalnega obdobja, ki z vsemi svojimi hrupnimi izlivi čustvenosti še vedno ohranjajo izrazno spravljivost.
51 min 19. 6. 2025
Ustvarjalni vzgib za 12. simfonijo je Pettersson dobil leta 1973, ko ga je doletela novica o prevratu v rojstni državi njemu priljubljenega avtorja Pabla Nerude. 11. septembra 1973 so namreč izvedli krvav državni udar na prvega svobodno izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki naj bi si istega dne, da bi se izognil zaporu, vzel življenje. Allende je bil simbol upanja ne samo v rojstnem Čilu, temveč tudi po svetu. Kot politik se je zavzemal za demokratične spremembe v delih sveta, ki jih je od začetka stoletja teptal niz diktatur. Dvanajst dni po udaru, 23. septembra 1973, je Neruda umrl za rakom. Pettersson je 12. simfonijo za orkester in zbor z naslovom ""Mrtvi na trgu"" ustvaril na besedilo devetih v švedski jezik prevedenih pesmi iz petega dela knjige pesmi Veliki spev Pabla Nerude.
57 min 18. 6. 2025
Glasba Allana Pettersona se izmika vsaki splošni označitvi, čeprav je bil v svojem delu vedno tesno povezan s tradicijo. Nikoli ni eksperimentiral. Tudi v času, ko se je večina skladateljev obrnila k serializmu in pozneje k postserializmu, je on še vedno ustvarjal tradicionalne glasbene oblike - simfonije, solistične koncerte, kantate in samospeve. Pa vendar radikalna čustvenost njegove glasbe ustvarja in daje vtis nečesa novega, dotlej neslišanega, nenavadnega, neverjetnega in čudovitega. Petterssonove simfonije so veličastne enostavčne zvočne gmote, ki v povprečju trajajo tri četrt ure. So mogočne, silne glasbene pesnitve o jezi in obtožbah, ki si jih ne moremo zamisliti brez poznoromantične tradicije, zaznamuje pa jih ostrejši način izražanja v glasbi 20. stoletja.
51 min 17. 6. 2025
Pettersson zavzema samotno mesto v glasbi 20. stoletja. Bil je navidezno odtujen od kakršne koli šole in vržen v okoliščine, prepredene s kriminalom in pregnanstvom, uporabljal je kompozicijska sredstva prejšnje generacije ter ustvarjal simfonije, samospeve in koncerte. Bolj kot kateri koli skladatelj našega časa je bil sposoben ustvarjati glasbeni testament spiritualnega hrepenenja, ki se upira obstoječi praznini brezdomja, bolezni in ponižanja. Njegovo glasbo označujejo za pesimistično, čeprav je sama po sebi tolažilna in polna upanja, izčrpa nas in razsvetli.
55 min 16. 6. 2025
V zadnji oddaji iz cikla Skladatelj tedna obravnavamo neločljiv preplet filozofije, poezije in glasbe v delih srbske skladateljice Ljubice Marić. Posebno se posvečamo enemu največjih del iz njenega opusa, kantati Pesmi prostora, in razkrivamo, kako poetično-filozofski miselni svet Ljubice Marić navdihuje njene močno premišljene skladbe.
55 min 13. 6. 2025
