Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini
Skladatelj tedna

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Skladatelj tedna

Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.

22 epizod

Skladatelj tedna

Ars
Ars

22 epizod

Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.

Charles Koechlin, 3. del

Ko je Koechlin že krepko zakorakal v osmo desetletje življenja, ni prav v ničemer zmanjšal intenzivnosti svojega življenja. Za vsakdanje preživetje si je denar služil z zasebnim poučevanjem, na koncu tridesetih je dokončeval svoj izjemni učbenik o orkestraciji, kot skladatelj pa se je lotil novega drznega projekta, uglasbitve slovitega Jeana Cristopha Romaina Rollanda.

55 min 8. 10. 2025


Charles Koechlin, 2. del

Koechlin je bil neomajno neodvisen duh, v prvi polovici življenja z zagotovljeno materialno trdnostjo. Kot prepričan naprednjak se je vseskozi zavzemal za vse, kar se je novega in svežega zgodilo v izjemnih letih francoske glasbe, začenši z Debussyjevim Favnom.. Dostikrat goreča drža do zagovarjanja ali, če je bilo treba, tudi prepiranja za ideale, v katere je verjel, sta ga vodila v dolgoleten spor s krogom Franckovih učencev z D'lndyjem na čelu. Prepir z njim je hkrati pomenil tudi spor z družbo Societe National de Musique, to pa je pomenilo izobčenje iz večine sodobnega glasbenega dogajanja v takratni Franciji. Zato je bil prav Koechlin eden najpomembnejših pobudnikov leta 1909 ustanovljene Neodvisne družbe, Societe Independant, na čelo katere se je postavil njegov učitelj Gabriel Fauré.

54 min 7. 10. 2025


Charles Koechlin, 1. del

Koechlin je bil ena bolj nenavadnih glasbenih osebnosti svojega časa. Izviral je iz ugledne podjetniške družine, to pa mu je skoraj do sredine zelo dolgega življenja omogočalo razmeroma lahko preživetje in skupaj z njim duhovno neodvisnost. Zanimivo je, da Koechlin najprej ni nameraval postati glasbenik, saj je svoje šolanje začel na sloviti pariški Politehniki, kjer so se šolali najboljši naravoslovni znanstveniki svetovnega ugleda. Ker je bil kot otrok precej krhkega zdravja, in ker je v najstniških letih še hudo zbolel za tuberkulozo, je šel za dalj časa na zdravljenje v severno Afriko. Ker je s tem pridelal velik izostanek na strogi politehniki, se je odločil za prepis na pariški konservatorij, kjer ga je poučeval Gabriel Fauré.

52 min 6. 10. 2025


Guillaume Dufay, 5. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljivo raznovrstnih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na podlagi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

50 min 3. 10. 2025


Guillaume Dufay, 4. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Rodil se je blizu Bruslja, v svojem dolgem življenju pa je vseskozi potoval in dolgo živel v Italiji. Kot otrok se je z materjo preselil v Cambrai na severu Francije in začel peti v zboru tamkajšnje katedrale. Pri šestnajstih so mu prisodili skromen dohodek kaplana manjše župnijske cerkve zunaj mestnega obzidja, vendar je le nekaj mesecev pozneje zapustil Francijo. V Italiji se je zaposlil v papeški kapeli in papež Evgen Četrti ga je leta 1436 imenoval za kanonika v Cambraiju. Ta položaj je zahteval pravniško izobrazbo in s papeškim odlokom je dobil tudi to. V Cambrai se je vrnil leta 1439. Tam je ostal enajst let, to pa je bilo najdaljše obdobje, ki ga je preživel na enem kraju.

54 min 2. 10. 2025


Guillaume Dufay, 3. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Nekateri v njem vidijo prvega novodobnega glasbenika, saj je s svojimi deli popeljal evropsko glasbo iz srednjega veka v renesanso. Njegov razvoj je najbolj razviden na področju moteta. Izpod njegovega peresa se je ohranilo približno trideset tovrstnih del.

55 min 1. 10. 2025


Guillaume Dufay, 2. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Kakor številni takratni skladatelji je Dufay izviral s severa Francije, z območja, ki ga imenujemo frankoflamsko in ki so mu vladali burgundski vojvode. Veliko časa je preživel v Italiji, kjer so glasbo podpirali radodarni meceni. V to deželo je prvič odpotoval pri dvaindvajsetih, ko se je zaposlil pri Carlu Malatesti v Riminiju. Pisal je glasbo za razne slavnosti na vladarjevem dvoru in v čast drugih članov družine Malatesta.

52 min 30. 9. 2025


Guillaume Dufay, 1. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljivo različnih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na podlagi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

50 min 29. 9. 2025


Francoska simfonična dela, 5. del

V ciklu oddaj obravnavamo francoski simfonizem v časovnem okviru skoraj dveh stoletjih in predstavljamo izvirne, svojevrstne, prelomne ustvarjalne dosežke umetniškega okolja, za katero ustvarjanje simfonij sicer ni bilo najznačilnejše. V peti oddaji predvajamo Simfonijo v B-duru Ernesta Chaussona.

54 min 26. 9. 2025


Francoska simfonična dela, 4. del

V ciklu oddaj obravnavamo francoski simfonizem v časovnem okviru skoraj dveh stoletij in predstavljamo izvirne, svojevrstne, prelomne ustvarjalne dosežke umetniškega okolja, za katero ustvarjanje simfonij sicer ni bilo najznačilnejše. V četrti oddaji predvajamo Simfonijo po francoskem gorjanskem napevu Vincenta D'lndyja.

53 min 25. 9. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine