Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju, leta 1927, preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer delal vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
53 min 9. 1. 2026
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študijem kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
50 min 8. 1. 2026
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
54 min 7. 1. 2026
Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer bil vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
55 min 6. 1. 2026
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
52 min 5. 1. 2026
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
51 min 2. 1. 2026
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
54 min 1. 1. 2026
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
53 min 31. 12. 2025
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
54 min 30. 12. 2025
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
53 min 29. 12. 2025
