Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
55 min 3. 12. 2025
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
54 min 2. 12. 2025
Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfej je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.
53 min 1. 12. 2025
Rodion Ščedrin je leta 1969 ob približujoči se stoti obletnici Leninovega rojstva opravil svojo dolžnost do režima in ustvaril oratorij Lenin je med nami, v katerem je uporabil izjave preprostih ljudi ob smrti voditelja oktobrske revolucije. Čeprav se ni odločil za eklektičen pristop in tudi ni slogovno posnemal svojega prvega vzornika Sergeja Prokofjeva, pa je zato sledil enaki ustvarjalni drznosti in brezkompromisni neobičajnosti, kot sta jo ubrala Prokofjev pri nezasluženo prezrti Kantati ob dvajseti obletnici oktobrske revolucije in Šostakovič pri Drugi simfoniji, posvečeni deseti obletnici velikega oktobra. Ščedrin se je vsaj v tem pogledu na las približal velikima vzornikoma in še enkrat dokazal, da je mogoče zložiti umetniško tehtno glasbo, ki se porodi iz ideološkega nareka.
51 min 28. 11. 2025
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
53 min 27. 11. 2025
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
51 min 26. 11. 2025
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Druga simfonija Rodiona Ščedrina je za številne brez dvoma njegova najboljša skladba. Napisal jo je poleti 1964 na obalah slikovitega jezera Sevan v Armeniji, kjer je Tihon Hrenikov kolegom skladateljem izbojeval čudovito dačo, v kateri so lahko v miru ustvarjali svoja najboljša dela, in tudi to je nastajalo v soseščini z velikim Šostakovičem, ki se je tedaj ukvarjal s svojima Devetim in Desetim godalnim kvartetom. Glede zasnove je delo precej nenavadno, saj gre za petindvajset orkestrskih preludijev, organiziranih v pet simfoničnih stavkov, pri katerih je Ščedrin uporabil dodekafonski način zlaganja glasbe.
55 min 25. 11. 2025
Rodion Ščedrin je deloval v poznosovjetskem okolju omike, v dobi, ki jo lahko označimo za srebrni vek, torej z enako oznako, kot jo muzikologija uporablja za rod ruskih skladateljev poznega devetnajstega stoletja, ki so nasledili velikane iz Peterice ter Petra Iliča Čajkovskega: oba Tanjejeva, Arenski, Ipolitov-Ivanov, Ljadov, Grečanjinov in seveda Glazunov. Tudi drugi srebrni rod se je proslavil z izjemnim poznavanjem in obvladovanjem zvočne literature, od šestdesetih let dvajsetega stoletja so se drzno pridružili tedaj najbolj svežim in sodobnim usmeritvam v glasbi, v osemdesetih pa skoraj na ukaz postali prva vrsta glasbenega postmodernizma, ki se je morda porodil kar v tedanji Sovjetski zvezi z glasbo danes vse premalo priznanega Borisa Čajkovskega. To je bil hkrati rod ustvarjalcev, ki so nemalokrat ustvarjali po naročilu najuglednejših zahodnih dirigentov in orkestrov, čeprav je bilo središče njihovega delovanja še vedno trdno zasidrano v domačem glasbenem okolju.
51 min 24. 11. 2025
Eden temeljnih pojmov, ko govorimo o Johnu Cageu, je nedoločenost. Ta se nanaša na možnost, da se interpreti glasbenega dela sami odločijo o nekaterih natančno opredeljenih parametrih, ali o glasbenem gradivu, njegovem zaporedju, o uporabljenih glasbilih in zasedbah ali pa na primer o dolžini izvedbe. Nedoločenost se v Cageevih delih pojavlja vse od petdesetih let naprej. Sprva je ta doktrina nastala iz izkušnje z zen budizmom in njegovim vsesprejemajočim in dopuščajočim odnosom posameznika do sveta. Nekoliko pozneje, ob koncu šestdesetih let, je nedoločenost v njegovo delo pronicala tudi skozi njegovo delno prerojeno dojemanje umetnosti in družbe. Vlogo umetnika je dojemal v smislu ponujanja idej za to, kako je mogoče zvoke in glasbo razumeti v kontekstu življenja znotraj skupnosti, družbe. Po analogiji med družbenimi položaji in glasbeno izvedbo so postali glasbeniki v njegovih skladbah, kot sta cikla Song Books, odgovorni in odločujoči del izvedbe, prav tako kot je družbena pravičnost utemeljena že na ravni posameznika.
53 min 21. 11. 2025
Skozi petdeseta in šestdeseta leta je John Cage postopno postal umetnik, ki je s prepričljivo retoriko in presenetljivimi, celo šokantnimi, toda natančno artikuliranimi mislimi zasedal osrednje mesto v sodobnih umetniških snovanjih povojnih Združenih držav. Ko je v začetku petdesetih let v knjigi orakljev Ji Džing našel način, kako v glasbo na konstruktiven način vpeljati naključje, je temeljito posegel v dejanje skladanja glasbe. S tem je dokončno izstopil iz miselnega okvira zahodne glasbene umetnosti in tudi iz skladateljskih krogov, ki so na stari celini oblikovali sodobno glasbeno govorico.
53 min 20. 11. 2025
