Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
53 min 23. 1. 2026
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
53 min 22. 1. 2026
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
50 min 21. 1. 2026
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
54 min 20. 1. 2026
V Edwardu Elgarju radi vidimo bistvo angleške glasbe, in to upravičeno, saj je dal glasbi otoškega kraljestva močan pečat. O njegovem mestu v njej priča tudi zgodba o srednjem delu njegove prve koračnice iz zbirke Blišč in ceremonija. Ta je med domačim občinstvom postal tako priljubljen, da je neuradno skoraj druga angleška himna.
54 min 19. 1. 2026
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
53 min 16. 1. 2026
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
54 min 15. 1. 2026
Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.
51 min 14. 1. 2026
Palestrinovo delo je neločljivo povezano z Rimom. Mesto je bilo ob koncu šestnajstega stoletja živahno in polno energije, kar lahko deloma pripišemo odzivu Katoliške cerkve na reformacijo v severni Evropi. Nastala sta nova duhovniška reda jezuitov in oratorijancev in oboji so goreče oznanjali evangelij. Razkošna dela arhitektov, slikarjev, pesnikov, pisateljev in glasbenikov so kazala Cerkev z novo samozavestjo. Tako cerkveni dostojanstveniki kakor plemiči so podpirali umetnost in pogosto tekmovali drug z drugim, kdo bo zaposlil najboljše glasbenike in priredil večje dogodke.
53 min 13. 1. 2026
Giovanni Pierluigi da Palestrina spada poleg Orlanda di Lassa, Byrda in Victorie med največje glasbenike poznega 16. stoletja. Znan je predvsem po mašah in latinskih motetih, vendar se je izkazal tudi kot avtor italijanskih madrigalov. Nobeden izmed njegovih rojakov, ki so asimilirali bogato razvite polifonske tehnike francoskih in flamskih predhodnikov, teh ni bolje ponotranjil in podredil zahtevam glasbene logike.
51 min 12. 1. 2026
