Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tallisova daleč najbolj znana skladba je veličastni motet za štirideset glasov Spem in alium. Nastala je okrog leta 1567, ko je Tallis v Londonu spoznal italijanskega skladatelja Alessandra Striggia. Ta je obiskal več evropskih dvorov in tam predstavil svojo izjemno štiridesetglasno mašo. V protestantskem Londonu je bila katoliška maša nezaželena, zato jo je zamenjal zmotetom Ecce beatam lucem za enako število pevcev. Vojvoda Norfolk je ob tej priložnosti menda vprašal, ali bi tudi kakšen angleški skladatelj znal napisati tako posrečeno skladbo, in Tallis je na to pobudo kmalu začel pisati svoj sloviti motet.
49 min 29. 8. 2025
Thomas Tallis se je moral prilagajati kar štirim vladarjem in njihovim kapricam. Pisal je glasbo, ki se jim je zdela sprejemljiva, in v miru dočakal osemdeset Iet. Med njegovimi deli so obsežne votivne antifone za Henrika Osmega, krajše skladbe v angleščini za Edvarda Šestega in liturgična glasba za kraljico Marijo. V Elizabetinski dobi je pisal predvsem liturgično glasbo in motete za domačo rabo.
47 min 28. 8. 2025
Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju 16. stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do svoje smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v času izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz glasbe.
52 min 27. 8. 2025
Thomas Tallis velja poleg Williama Byrda za največjega angleškega skladatelja šestnajstega stoletja. Tallis je začel svojo poklicno pot v času, ko je bila cerkvena glasba v Angliji na vrhuncu. V kraljevskih in plemiških kapelah, katedralah, stolnih cerkvah, večjih samostanih in celo župnijskih cerkvah so gojili zapleteno, raznovrstno virtuozno zborovsko glasbo.
51 min 26. 8. 2025
Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstega stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo je le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.
53 min 25. 8. 2025
Kakor kaže poročilo angleškega glasbenega zgodovinarja Charlesa Burneyja potovanja na Dunaj leta 1772, so Glucka že za življenja priznavali kot izjemnega skladatelja. Burney ga je primerjal z Michelangelom in je objavil svoj prevod njegovega predgovora k operi Alkesta. Kulturni diskurz se je v Parizu skoraj vsak dan ukvarjal z Gluckovo "glasbeno revolucijo". Ta izraz so uporabljali tako njegovi nasprotniki kakor zagovorniki. Leta 1781 so "revolucijo, ki jo je v glasbi izvedel Monsieur le Chevalier Gluck", uporabili kot naslov vrste pamfletov. Ti so govorili tako v prid Glucka kakor proti njemu, a z občutno uredniško naklonjenostjo v njegovo korist.
54 min 22. 8. 2025
Po uspehih Ifigenije v Avlidi, Orfeja in Evridike in Alkeste se je Gluck z Armido o poklonil operni tradiciji Lulliya in Rameauja z uglasbitvijo kar devetdeset let starega libreta, ki ga je Philippe Ouinault napisal za zadnjo lirično tragedijo Jean-Baptista Lullyja. Odločitev za pomembno besedilo iz starejše francoske operne tradicije s petimi dejanji in obilico spektakularnih učinkov in divertismajev je bila nekaj posebnega. Z Armido se je Gluck izkazal kot vsestranski mojster, napisal je izjemno delo, njegova glasba je vseskozi navdihnjena. Pozneje so jo sicer podcenjevali, sam pa je menil, da je morda njegova najboljša opera.
52 min 21. 8. 2025
V Franciji osemnajstega stoletja so si v razmikih po dvajset let sledili kar trije večji konflikti na področju opere. Sporu med lullisti in ramisti, ki ga je v tridesetih letih povzročila prva opera Jean-Philippa Rameauja, je sredi stoletja sledil tako imenovani "prepir bufonov", v katerem so sodelovali privrženci francoskih in italijanskih skladateljev. Tretji razdor se je pojavil v sedemdesetih letih stoletja, ko so se spopadli gluckisti in piccinnisti, ljubitelji Glucka in Niccolòja Piccinnija.
51 min 20. 8. 2025
Christoph Willibald Gluck je bil avstrijski skladatelj nemškega rodu, eden najpomembnejših reformatorjev opere v 18. stoletju. Gluck je znan predvsem po reformi opere, s katero se je zavzemal za večjo dramsko izraznost in naravno povezavo glasbeo besedila. V drugi polovici petdesetih let je bil tesno povezan s pesnikom Ranierijem de' Calzabigijem in skupaj sta reformirala opero. Pevci so se morali bolje podrediti zahtevam drame, tradicionalne recitative s čembalsko spremljavo pa so zamenjali izraznejši accompagnati.
49 min 19. 8. 2025
Christoph Willibald Gluck je bil avstrijski skladatelj nemškega rodu, eden najpomembnejših reformatorjev opere v 18. stoletju. Gluck je znan predvsem po reformi opere, s katero se je zavzemal za večjo dramsko izraznost in naravno povezavo glasbe in besedila. V njegovem času je bila opera pogosto zelo okrašena in osredotočena na virtuoznost pevcev, medtem ko je Gluck želel, da bi bila glasba v službi zgodbe.
48 min 18. 8. 2025
