Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
619754 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
1 min 17. 2. 2026
Prodorna mešanica muzikala in telenovele, ki je navdušila žirijo v Cannesu in z dvema nagradama postala celo največkrat nagrajeni film 77. izvedbe festivala. Leta 2025 je bil kontroverzni film s trinajstimi nominacijami tudi eden od glavnih favoritov večera zlatih kipcev. Na koncu se je morala ekipa zadovoljiti z le dvema oskarjema. Rita Moreno Castro je sijajna mehiška odvetnica, vendar je s svojo kariero nezadovoljna, saj so njene stranke največkrat preprodajalci mamil, morilci in bogati nasilneži. Nekega dne jo na ulici ugrabijo in jo odpeljejo na neznan kraj, kjer sreča Manitasa, slovitega vodjo mamilarskega kartela. Možakar ima nenavadno zahtevo, s katero kani izpolniti lastno hrepenenje in obenem ubežati roki pravice – spremeniti želi svoj spol. Rita nima druge možnosti, kot da sprejme ponudbo. Zdaj postane njeno življenje adrenalinski vrtiljak, ki jo lahko kaj hitro vrže na napačno stran zakona. Originalni naslov: EMILIA PÉREZ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: muzikal Režija: Jacques Audiard Scenarij: Jacques Audiard in Thomas Bidegain po romanu Borisa Razona Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Édgar Ramírez
1 min 21. 2. 2026
Niki Prevc je uspelo nekaj, kar slovenskemu športniku ni že skoraj 100 let. 98 let je minilo, odkar je Leon Štukelj, kot edini Slovenec doslej, osvojil tri medalje na enih olimpijskih igrah. Prevčeva je z bronom na veliki skakalnici dopolnila svoj komplet odličij. Precej bolje je bila razpoložena po tekmi na veliki skakalnici kot po tekmi na srednji. Ne zaradi tega, ker je splezala s petega mesta na zmagovalni oder, ampak predvsem ker je vsega konec, razmišlja radijski reporter Luka Dolar. Ogromno bremena si nadela nase. Kot najboljša skakalka te zime je prišla v Predazzo kot izrazita favoritinja. Sproščenosti ji je manjkalo, pravi Dolar, ki trdi, da bi Prevčeva osvojila dve posamični zlati medalji, če bi skakala v takšni formi, v kakršni je bila večino te sezone. "S štirimi povprečnimi skoki je osvojila dve medalj. Tudi na mešani ekipni tekmi ni blestela, pa je osvojila še eno medaljo. Če bi sproščeno skakala, bi bila trikrat zlata," meni Dolar. Slišite lahko kratek pogovor s Cenetom Prevcem, ki razlaga, da je Nika, takšna kot jo vidite prek malih zaslonov, tudi doma. Dolar k temu dodaja, da je dosegla že več kot 30 zmag v svetovnem pokalu, druga je na večni lestvici, a se ne obnaša zvezdniško. Kot primer ponudi sliko s treninga na srednji skakalnici, ko je Prevčeva izpustila eno od serij, pa je še vedno prišla do tekmovališča, bodrit svoje reprezentančne kolegice, po enem od skokov pa je odnesla smuči Katre Komar, da se je njena cimra potem lahko sama sprehodila od skakalnice do tekmovalne vasi. Dolar tudi poudari, da je Jurij Tepeš precej pripomogel k boljšemu letenju Prevčeve, da ji je pomagal nadzorovati zrak. Morda je imela tam, pri tej fazi skoka, še največ rezerv pred leti. Sprva še ni uspela preskočiti 200-metrske znamke, zelo srečna pa je bila, ko ji je to uspelo. V minuli sezoni je serijsko izboljševala rekorde skakalnic na tekmah svetovnega pokala. Slišite pa lahko, da je bila domača javnost izjemno vesela drugega zlata Federice Brignone, srečne pa so bile tudi njene sotekmovalke, poroča radijska reporterka Nina Smole. Brignonejeva je najuspešnejša alpska smučarka teh olimpijskih iger, po superveleslalomu je zmagala še v veleslalomu, kljub temu, da se je po dvojnem zlomu noge na tekmovališča vrnila šele pred slabim mesecem. Nina Smole in Luka Dolar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
63 min 16. 2. 2026
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
30 min 15. 2. 2026
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
6 min 15. 2. 2026
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
52 min 15. 2. 2026
Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
14 min 15. 2. 2026
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
5 min 15. 2. 2026