Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
619798 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
29 min 12. 2. 2026
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
5 min 12. 2. 2026
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min 12. 2. 2026
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min 12. 2. 2026
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min 12. 2. 2026
Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.
13 min 12. 2. 2026
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
117 min 12. 2. 2026
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
7 min 12. 2. 2026
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
1 min 12. 2. 2026