Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Prvaki tedna

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

110 epizod

Prvaki tedna

Prvi
Prvi

110 epizod

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Janko Petrovec: Radoveden in deloven novinar bo čisto povsod našel rudnik zgodb, s katerimi bo prepričal svoje poslušalce, bralce ali gledalce

Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.

50 min 14. 4. 2025


Rok Kajzer: (Nekateri) lastniki ne razumejo vloge medijev v demokratični družbi

Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.

43 min 31. 3. 2025


Andrej Velkavrh: »Urejanje« vremena je v prvi vrsti etično vprašanje

»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.

50 min 24. 3. 2025


Bojana Beović: Omogočiti moramo take pogoje, da bo javno zdravstvo najboljša izbira

Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.

43 min 17. 3. 2025


Alenka Marinič: Političarke imajo bolj kontrolirano in premišljeno javno podobo

Diplomirana zgodovinarka in filozofinja je postala, ker je že takrat vedela, da v življenju izobrazba in razgledanost prideta prav. Kot izkušena improligašica je slutila, da se bo ukvarjala predvsem z uprizoritvenimi umetnostmi. Ker ji je všeč surovost uličnega gledališča in ker za razliko od klasičnih igralcev, ki igrajo "od znotraj na ven", raje igra od zunaj navznoter, je v Firencah obiskovala šolo fizičnega gledališča. Klovnesa, »rdeči nosek«, improvizatorka, igralka, ulična ustvarjalka. Na Prvem programu Radia Slovenija je redna članica omizja Radio GA GA, na Prvem programu Televizije Slovenija je sovoditeljica in članica ekipe oddaje Kaj dogaja. Raje kot psa na vrvici ima mačko v naročju. Če bi želeli uvodu dodati nekaj dramatičnosti s svetovljanskim pridihom, bi lahko rekli, da živi razpeta med Slovenijo in Ameriko. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Alenka Marinič.

47 min 10. 3. 2025


Maja Weiss: Najlepši občutek je ob ugotovitvi, da sem lahko tudi humorna, ljudje se ob mojih filmih lahko tudi smejijo, ne samo jokajo.

Metlika, Berlin, Novo Mesto, Ljubljana so njena mesta. Kot osnovnošolka je bila pod vtisom Franceta Prešerna prepričana, da je največ, kar lahko človek doseže to, da postane doktor prava. Šolski časopis, dramska skupina, domači filmski večeri, punk in novi val so jo usmerili proti AGRFT. Diplomirana filmska in televizijska režiserka, pionirka slovenskega filma, prva Slovenka, ki je režirala celovečerni film – Varuh meje leta 2002, ki je bil nagrajen na prestižnem filmskem festivalu v Berlinu kot najbolj inovativen evropski film leta in ga je videlo več kot milijon gledalcev. Za Balkanske revolveraše je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Posnela je več kot 40 dokumentarnih filmov: Cesta bratstva in enotnosti, Fant pobratim smrti, Nuba - Čisti ljudje (v so-avtorstvu s Tomom Križnarjem), če naštejemo samo nekatere. Skriti spomin Angele Vode je film za katerega pravi, da jo je najbolj razsul. V lanskem letu nas je osupnil dokumentarec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, za katerega je prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. Pravi, da jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. V naslednjih dveh mesecih se bo odvrtela največja, pregledna retrospektiva njenega ustvarjalnega opusa. Je tudi pedagoginja in prepričana, da če hočeš biti uspešen, se moraš učiti. Maja Weiss je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.

48 min 3. 3. 2025


Danilo Türk: Sedanje vodstvo EU ni na nivoju zgodovinskih nalog

Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.

44 min 24. 2. 2025


Ervin Hladnik Milharčič: Slovenija v tem trenutku ne sodeluje pri zgodovini Evrope

Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

46 min 17. 2. 2025


Klemen Slakonja: Močna zgodba na evrovizijskem odru lahko vlije upanje celotnemu človeštvu

Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici. Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.

45 min 3. 2. 2025


Dr. Samo Zver: Dvoživka ni žaljivka, dvoživka je evolucijska prednost

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.

55 min 27. 1. 2025



Čakalna vrsta

Prispevki Prvaki tedna

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine