Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
116 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Tokratna gostja bi lahko že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odplesala v Boston in zdaj bi jo v oddajo Prvaki tedna vabili z velikih, svetovnih plesnih odrov. A zgodilo se je drugače. Po naključju je izbrala študij novinarstva, brez velikih pričakovanj, da bo kot novinarka opravljala poslanstvo, s katerim bo razkrivala nečednosti in šibkejše zavarovala pred močnejšimi. Čeprav v mladosti ni marala javnega nastopanja, je postala eden najbolj prepoznavnih televizijskih obrazov pri nas. Prehodila je pot od komercialne do nacionalne televizije in osvojila naziv zaupanja vredne voditeljice. Kako teče tedenski proces nastajanja raziskovalne oddaje, kako pluje med čermi vodenja visokooktanske, kritične in polemične oddaje, zakaj je treba poslušati odgovore do zadnje besede? Kako se sooča z očitki, da pripada »globoki« državi, drugič spet, da je janšistka, tretjič, da so jo nastavili levi? Ali jo jezi, da jo nekateri politiki vztrajno naslavljajo »gospa Erika«? Ali verjame v moč raziskovalnega novinarstva? Ali smo res postali družba, ki tolerira nezakonitosti? Kako doseči najboljši približek objektivnosti? Ali je resnica vedno samo ena? Ali je debela koža prirojena ali pridobljena? Kako se regenerira po napornih oddajah, o čem razmišlja med dolgimi pohodi in tekom? Pred koncem tokratne sezone Tarče se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.
50 min 26. 5. 2025
Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.
46 min 19. 5. 2025
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
41 min 12. 5. 2025
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
51 min 5. 5. 2025
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak, zdravnica, raziskovalka, ki je že od leta 2000 predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njena subspecializacija je poklicna in okoljska epidemiologija. Neznanje, amaterizem, dušenje požarov in profit, so besede s katerimi označuje okoljsko odločanje pri nas. Kritična je do razvpitega kanala C0, nasprotuje ideji postavitvi sežigalnic odpadkov. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni. Medicina dela je področje medicine, kjer rezultatov svojega dela ne vidiš nikoli ali pa jih vidiš čez 30, 40 let, pomenljivo opozarja doktorica Dodič Fifak. Seznam poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom dopolnjujejo novodobne bolezni V zadnjih letih je vse več izgorelosti, ki je posledica med drugim tudi stresa in mobinga. Tudi delo na domu ima svoje negativne posledice. Starejšim delavcem bi morali omogočiti prilagojeno delo, namesto da jih prisilno upokojujemo je še eden izmed njenih pogledov. Lani decembra je prejela Red za zasluge Republike Slovenije. V obrazložitvi so zapisali, da je s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje. Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bila z nami profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak.
49 min 28. 4. 2025
»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.
48 min 21. 4. 2025
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
50 min 14. 4. 2025
Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.
43 min 31. 3. 2025
»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.
50 min 24. 3. 2025
Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.
43 min 17. 3. 2025