Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi
97 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.
49 min 16. 12. 2024
Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.
46 min 9. 12. 2024
Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.
50 min 2. 12. 2024
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
50 min 11. 11. 2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
48 min 4. 11. 2024
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
27 min 28. 10. 2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
52 min 21. 10. 2024
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
50 min 14. 10. 2024
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
48 min 7. 10. 2024
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
47 min 30. 9. 2024