Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
366 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Planinsko društvo Tolmin je pripravilo tradicionalno srečanje planincev pri koči na planini Razor. Pot je v dopoldanskih urah vodila iz Tolminskih Raven do Grušnice in koče. Predstavila se je folklorna skupine Razor, izvedeli smo več o 45 km dolgem jamskem sistemu Migovec, pohodniki niso ostali lačni, pokusili so friko, skutne štruklje. S sogovorniki si je oglasila Mariša Bizjak.
11 min 20. 7. 2025
Daniel Novaković je primorski fotoreporter, ki se je pri dvajsetih letih znašel sredi desetdnevne vojne - v pravem trenutku, ko so na mejnih prehodih z Italijo zamenjevali table in so se pripadniki JNA ter strukture pravkar nastale nove države gledali skozi puškine cevi. Takrat je delal za Primorske novice, danes je zaposlen pri Slovenski tiskovni agenciji in dogajanje doma in v tujini opazuje, beleži in posreduje skozi objektiv. Novaković je mesto dobil tudi v fotoknjigi 1.voda Posebnih enot milice UNZ Koper. Ko so se nedavno na Škofijah spomnili osamosvojitvenih dogodkov, ga je pred mikrofon povabila Tjaša Škamperle.
12 min 12. 7. 2025
Janez Rutar, mizar in glasbenik iz vasi Vrbovo v občini Ilirska Bistrica, je eden od dveh letošnjih nagrajencev šole za podjetnike, ki so jo med februarjem in junijem izvedli v postojnskem podjetniškem inkubatorju Perspektiva. Njegov izdelek, bobnarske palice, izdelane iz slovenskega lesa, je bil izbran za najperspektivnejšo podjetniško idejo. Ključna inovacija, ki jo je pri tem razvil, pa je premaz, ki bobnarjem zagotavlja dober oprijem. "Konkurenca je velika, vsekakor so tu tudi svetovne firme. Sem pa naredil dober oprijem palic. In prvi odziv slovenskih bobnarjev je pozitiven", pravi Rutar, ki ga glasba spremlja že štiri desetletja. Ob glasbenem ustvarjanju pa je rasla tudi družinska delavnica, v kateri nastajajo igrače in učni pripomočki iz lesa.
10 min 6. 7. 2025
Kako izbrati pravo sorto oljk glede na okolje, v katerem jo bomo posadili? Odgovor bo mogoče lažji po koncu projekta Pozejdon, kjer sta ključni besedi agrobiodiverziteta in klimatske spremembe. Cilj je tudi zaščita avtohtonih in lokalnih vrst v kmetijstvu. ZRS Koper s partnerji išče odgovore, kako se klimatskim spremembah prilagajati z različnimi genotipi oljk in lokalnimi sortami oljk. Vodja Centra mediteranskih kultur Jakob Fantinič: V sklopu tega projekta je nastal pilotni nasada različnih lokalnih genskih virov. Pri Marezigah smo posadili različne genotipe sort oljk, ugotavljali bomo razlike, ki bi jih bilo potem še bolj raziskati, če bomo videi, da so se denimo bolj izkazali glede na podnebne spremembe. Iščemo prednosti lokalnih sort. Posadili smo 84 sadik, med drugim so buga, črnica, štorta, mata in istrska belica in njihovi genotipi. Če se torej inštitut za oljkarstvo usmerja k genotipom in lokalnim sortam oljk, se Mediteranski inštitut za okoljske študije k vodi, k Rižani. Liliana Vižitnin je vodja projekta na slovenski strani: Reko Rižano smo prepoznali kot ekosistem, ki ni bil zavarovan znotraj drugih območij, smo jo vključili. Ni samo vir pitne vode, z Rižano je povezana naravna in kulturna dediščina. Pri slovenskih partnerjih Interreg projekta Pozdejon smo spoznali dva cilja, usmerjena v agrobiodiverziteto v oljčnikih in biotsko pestrost reke RIžane. Na italijanski strani pa med drugim sodeluje tudi razvojna agencija vegal. Cinzia Gozzo je pojasnila, zakaj želijo raziskati izgubljeno vrtnico: Še posebej nas zanima vrtnica Mocenigo. Ime je dobila po družini Alviseja Moceniga, ki je v 19. stoletju v majhni vasici v vzhodnem Venetu ustvarila vilo, ki naj bi bila samozadostna, imela je tiskarno, čolne, mlin in tako naprej. Družini naj bi jo podarila Jožefina Bonaparte. Vrtnica je zelo posebna, saj ima biserno rožnato barvo in vonj po breskvi. A čez čas je izginila, po dolgem času pa so jo našli v gozdu, ki ga je takrat upravljal WWF. Zdaj bi jo radi ponovno raziskali, da bi jo pokazali javnosti. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
11 min 29. 6. 2025
Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej. Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena. Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park. V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Veliko je eksotičnih dreves. Največ drevesnih vrst izvira iz Severne Amerike, dosti je drevesnih vrst in grmovnic pa je iz vzhoda, iz Azije.« Drevesa iz različnih klimatskih con v Rafutskem parku uspevajo zaradi tople, zavetrne lege. Skrbniki parka imajo dolgoročne smernice, da bi park v prihodnosti postal arboretum. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
15 min 22. 6. 2025
Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
14 min 15. 6. 2025
Spomin na 1. svetovno vojno je zagotovo še kako živ na Sabotinu, 609 metrov visokem hribu, ki se vzpenja nad Solkanom. Na poti do vrha se ne moreš izgubiti, saj te vodijo informacijske table Poti miru. V kratkem bo nekaj tabel, ki vabijo na Sabotin, postavljenih tudi v Gorici, do avgusta pa bodo v Štmavru uredili tudi točko za obiskovalce. Želja je, da bi s pomočjo evropskih projektov tudi italijansko stran povezali s Potmi miru in bolje predstavili zgodovino, ki jo skriva tudi ta del. Svojo pot spoznavanja tega projekta in območja pa je ubrala Eva Furlan. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
8 min 8. 6. 2025
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve zapise o dajatvah v obliki panjev zasledimo v urbarjih iz 13. stoletja. Čebelnjake v podobi hišk je v Slavi Vojvodine Kranjske omenil Janez Vajkard Valvasor. Temelje modernega čebelarstva pa je s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami v 18. stoletju postavil Anton Janša - cesarica Marija Terezija ga je imenovala za prvega državnega učitelja čebelarstva na Dunaju. Zato ni nenavadno, da je bila prav Slovenija pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, prav na dan rojstva Antona Janše. Inovativne pristope v čebelarjenju, s pomočjo pametnih panjev in posebnih spletnih aplikacij, razvijajo tudi partnerji v čezmejnem projektu Bee2gether. Nekaj takšnih panjev imajo tudi v Vipavski dolini. Bogdan Bóne svoje čebelarsko znanje predaja učencem na Osnovi šoli Dobravlje. Preden odpre panj, si vsi nadenemo čebelarske klobuke, sam pa si roke namaže z eteričnim oljem timijana: "Timijan jim smrdi." Čebelarski krožek na šoli v Dobravljah poteka vse od leta 1976. Kar nekaj učencev se je za ta predmet odločilo zaradi družinske povezanosti s čebelami. Na šoli so dobro založeni s čebelarsko opremo, lani so v okviru kohezijskega projekta Bee2gether prejeli tudi poseben pametni panj. Pametni panj je opremljen s senzorji, ki zaznavajo težo, število preletov čebel, odstotek vlage ter temperaturo okolja in temperaturo v panju. Ti podatki so potem vidni v aplikaciji v realnem času, možen je pa tudi statistični pregled za neko želeno časovno obdobje, tako lahko čebelar spremlja stanje svojega panja. Aplikacija pa omogoča še eno pomembno možnost, in sicer da čebelarja obvešča ob kakšnih izrednih dogodkih. Na primer: če pade teža v panju pod določeno mejo ali če temperatura v panju naraste, dobi čebelar obvestilo, da se v panju dogaja nekaj sumljivega. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
15 min 1. 6. 2025
Biografski strip Plapolanje skale nikakor ni lahkoten sprehod skozi mladostniško obdobje prvega pesnika Istre in duhovnika Alojza Kocjančiča. Avtorica besedila, pesnica in avtorica več del o Kocjančiču, Ines Cergol in stripar ter ilustrator Matej Kocjan - Koco sta v njem besedno in slikovno prepletla večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem risoromana je zato raznarodovanje, ki so se mu, drugače kot drugod, uprli tudi primorski duhovniki.
15 min 18. 5. 2025
Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
17 min 11. 5. 2025