Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini
Primorski kraji in ljudje

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Primorski kraji in ljudje

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

368 epizod

Primorski kraji in ljudje

Radio Koper
Radio Koper

368 epizod

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Simbol jeseni za hrano in veselje

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

13 min 25. 9. 2025


Na tujem so postavili 25 novih streh, doma 15

Letos mineva 25 let, od kar je skupina prostovoljcev iz Pivke in Postojne ob tragičnih dogodkih v Posočju stopila na pot v humanitarne namene. Že od začetka pa se njihova pomoč razlikuje od drugih humanitarnih akcij, ki običajno zbirajo denar in materialne potrebščine, v skupini z imenom "Bejž če vejdeš" donirajo namreč tudi delo. Njihova specialnost je postavljanje streh in v 25-ih letih so jih doma in po svetu postavili kar lepo število. Potrebe na tujem poišče pivški župnik Marjan Škvarč, vodja skupine pa je Miran Žitko.

12 min 19. 10. 2025


Na Vršiču obudili nekdanje vaško življenje

V zapuščeni istrski vasici Vršič je fotografska skupina AD Morje Izola posnela serijo fotografij 'Nekoč na vasi', avtor istoimenskega projekta in mentor skupine pa na isto temo še serijo kratkih filmov. Fotografije in filmski posnetki ponujajo vpogled v preprosto življenje naših prednikov, hkrati pa spodbujajo razmislek o pomenu kulturne dediščine. To je bila tudi tema pogovora na nedavni predstavitvi projekta v izolski knjižnici. Spremljala jo je Jasna Preskar, ki je dogodek izkoristila še za pogovor z ustvarjalci projekta.

16 min 12. 10. 2025


Zidovi naše preteklosti so temelji naše prihodnosti

Društvo Anbot že več kot 20 let sodeluje v evropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je namenjen spodbujanju zavedanja pomena ohranjanja kulturne dediščine. Minulo soboto so članice in člani društva v okviru dogodka "Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti - tržnica od anbot" predstavili Obzidno ulico v Piranu in dogajanje v njej nekoč. Kaj je bilo v ulici dovoljeno, kaj prepovedano? Kaj in kako so prodajali nekoč? Kakšne igre so igrali otroci? Kakšni zakoni so veljali? Kako so uporabili zelišča?

12 min 3. 10. 2025


"Kdo bi hodil na Havaje, če pa imamo Sočo!"

Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.

12 min 21. 9. 2025


95-letnica ustrelitve bazoviških junakov

Ob 15-tih se bo na bazoviški gmajni začela osrednja slovesnost ob 95-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Slavnostna govornica bo tokrat slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Letošnja proslava bo potekala v znamenju številnih obletnic: mineva namreč 80 let od konca druge svetovne vojne, od postavitve spomenika štirim junakom na bazoviški gmajni in na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter 80 let od ustanovitve odbora, ki vestno skrbi za ohranjanje spomina na prve antifašiste v Evropi. Kdo so pravzaprav bili štirje mladi uporniki, zakaj je njihov boj pomemben še danes in kaj o polpretekli zgodovini vedo mladi v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Špela Lenardič:

15 min 5. 9. 2025


Dobra fotografija požgečka srce človeka

Stojan in Vlasta Gorup iz Sežane sta se zapisala fotografiji. Stojan se je kot ljubiteljski fotograf uveljavil v času analogne fotografije, letos pa mineva pol stoletja, od kar je začel razstavljati. Njegove fotografije so sprejeli na razstavnih salonih v številnih državah sveta, prejel je več deset nagrad in pohval. Pri Fotografski zvezi Slovenije je Stojan dosegel naslov kandidat za mojstra fotografije, mednarodna fotografska zveza pa mu je letos podelila naziv platinasti odličnik. Vlasta se je aktivno s fotografijo začela ukvarjati ob upokojitvi in v zadnjih letih pripravila več samostojnih razstav. Oba sta dolgoletna člana sežanskega fotografskega kluba Žarek, kjer aktivno prispevata k njegovemu delovanju.

16 min 17. 8. 2025


S kolesom po poteh filmskih vizionarjev na Goriškem

Ali ste vedeli, da družinske korenine Sergia Amideia, filmskega scenarista in pomembne osebnosti italijanskega neorealizma, ki je sodeloval s slavnimi italijanskimi režiserji, kot sta Roberto Rossellini in Vittorio De Sica, segajo v Solkan? To je ena izmed zgodb, ki jih lahko slišite med vodeno kolesarsko turo po somestju obeh Goric, ki jo goriški Kinoatelje posveča filmskim vizionarjem s tega čezmejnega območja. Spoznajmo jih skupaj s Karin Zorn Čebokli.

16 min 10. 8. 2025


Planina Razor: ohranjanje sirarske tradicije

Posoški kmetje poleti živino ženejo v planine, kjer se pase več kot štiri mesece, odvisno od vremena. Sirarstvo ima tu zelo dolgo tradicijo – na Bovškem izdelujejo ovčji sir, na Kobariškem in Tolminskem pa večinoma kravji sir. V celotnem Posočju je živih še 14 planin. Eno od njih, planino Razor, je obiskala Mariša Bizjak.

13 min 2. 8. 2025


Železniška postaja v Štanjelu

Železniška postaja v Štanjelu je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel, zgrajena je bila leta, 1906, skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, sta sredi kraške pokrajine raziskovali Nika Vrabec in Mojca Delač.

13 min 27. 7. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine