Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
30 epizod
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš
28 min 30. 4. 2025
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
37 min 28. 4. 2025
Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.
47 min 1. 4. 2025
Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.
25 min 25. 3. 2025
Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.
19 min 16. 3. 2025
V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev.
41 min 4. 3. 2025
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025
26 min 26. 2. 2025
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
65 min 24. 2. 2025
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
46 min 18. 2. 2025
Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
24 min 12. 2. 2025