Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
Ars
17 epizod
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).
22 min 4. 2. 2025
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
55 min 3. 2. 2025
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
1 min 3. 2. 2025
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
12 min 2. 2. 2025
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
120 min 2. 2. 2025
Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
13 min 2. 2. 2025
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
10 min 1. 2. 2025
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
34 min 1. 2. 2025
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.
44 min 28. 1. 2025
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
122 min 26. 1. 2025