Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
80 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
4 min 28. 11. 2025
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
3 min 21. 11. 2025
Pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure, celo pametni hladilniki ... včasih se zdi, da so pametne že naprave, mi pa vse manj. Digitalizacija je tu – in z njo cela kopica novosti, ki naj bi nam življenje olajšale. Ampak ali ga res? Če verjamemo oglasom, potem danes skoraj ničesar ne znamo več brez tehnologije. Kuhamo po receptih iz spleta, vadimo z aplikacijami, spimo ob zvoku digitalnega morja in se celo zaljubljamo s pomočjo algoritmov. Ko se pa znajdemo brez signala, je panika hujša kot v času, ko je zmanjkalo kave. Digitalizacija nam res lahko prihrani čas – na primer, ko oddamo davčno napoved z dvema klikoma ali ko v spletni banki plačamo položnice v pižami. Po drugi strani pa nas tudi ujame v svoj svet: v službi gledamo v računalnik, doma v telefon, v prostem času pa – no, preverjamo, koliko korakov smo naredili, na uri, ki nas prijazno opominja, da že pet minut sedimo. Če ste med tistimi, ki imajo aplikacijo za vse – od spanja do zalivanja rož – potem ste gotovo “digitalni prvak”. Če pa vam že misel na posodobitev telefona povzroča nervozo, niste sami. V naši tokratni anketi smo vas zato vprašali: Ste na TI s pametnimi napravami ali bi raje živeli malo bolj analogno – z manj zaslonov, a več resničnosti?
3 min 14. 11. 2025
Ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali banko? Morda zato, ker vas jezijo provizije, ker bi radi boljšo izkušnjo, ali pa samo zato, ker vam obstoječa banka preprosto ne “sede” več? No, menjava banke je danes precej lažja, kot si večina misli. Še pred nekaj leti je menjava banke veljala za skoraj misijo nemogoče. Vsi smo si predstavljali vrsto papirjev, pogovore z dvema bankama, prenose trajnikov in obvestila delodajalcu. Danes pa banke tekmujejo v tem, katera bo menjavo uredila hitreje, lažje in z nasmehom. Razlogov za menjavo je lahko veliko. Marsikdo se odloči, ker mu gredo na živce visoki stroški vodenja računa ali ker bi rad sodobnejšo mobilno aplikacijo. Drugi preprosto ugotovijo, da bi pri drugi banki dobili več za manj denarja. Tretji pa si želijo boljšega odnosa s svetovalcem ali pa zgolj občutka, da so pri bolj “živi” banki, ki jim je mar za stranko. Raziskave, ki so jih v preteklosti objavili slovenski mediji so pokazale, da Slovenci banko menjamo izjemno redko – v povprečju le enkrat ali dvakrat v življenju. Po drugi strani pa statistike o razvezah kažejo, da zakonce pogosteje “zamenjamo” kot banko. To seveda ni zato, ker bi bili do svojih bank posebej zvesti iz ljubezni, ampak ker se nam menjava pogosto zdi preveč zapletena, tvegana ali nepotrebna. Radi imamo občutek varnosti in stabilnosti. Če bi torej merili zvestobo v “bančnih letih”, bi Slovenci verjetno zasedli sam vrh evropske lestvice. Morda je čas, da premislimo: Kaj o zamenjavi banke menijo nekateri Novogoričani, boste lahko slišali v tokratni anketi.
3 min 7. 11. 2025
Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Pa vi? Varčujete? Kako?
2 min 31. 10. 2025
Božičnica – ta čarobna beseda, ki decembra zveni skoraj tako lepo kot dopust ali sneg za božič. V Sloveniji bo letos prvič nekaj, kar je bilo doslej odvisno predvsem od dobre volje delodajalcev, postalo obvezno – vsak zaposleni naj bi prejel božičnico. Vlada je to predstavila kot način, da se ljudem povrne del truda in napora, ki ga vlagajo skozi leto, in da se okrepi kupna moč ob koncu leta, ko izdatki praviloma narastejo. A pustimo politiko ob strani – pogovor o božičnici je vedno tudi pogovor o tem, kako družba razume delo, nagrado in praznike. Božičnica ima v Sloveniji dolgo, a razmeroma neurejeno tradicijo. Nekatera podjetja jo redno izplačujejo, druga le v dobrih letih, tretja pa sploh ne. Za zaposlene je to vedno prijetno presenečenje, saj prinese nekaj dodatnega veselja pod novoletno jelko. Marsikdo jo porabi za darila, drugi za plačilo položnic, tretji pa jo skrbno spravi na varčevalni račun – ker se ve, da se januar vleče. Obvezna božičnica pa odpira tudi nova vprašanja: ali bo res pravična, ali bodo vsa podjetja zmogla ta dodatek izplačevati in ali bo višina enaka za vse? Kaj vam pomeni izplačilo božičnice – nagrada za trud, pomoč pri prazničnih stroških ali le dodatek k vašemu družinskemu proračunu?
4 min 24. 10. 2025
Ste se že kdaj ujeli, da ste z nekom govorili o čevljih, potem pa se vam je na telefonu prikazal oglas za – čevlje? In ste si rekli: »Aha, telefon me posluša!« No, niste edini. Ta občutek ima danes skoraj vsak. Ali nas naš pametni telefon res posluša ali je vse skupaj le velika spletna iluzija? A pojasnilo je bolj kompleksno: telefon v resnici ne potrebuje prisluškovanja za to, da tehta naše interese in prikazuje relevantne oglase. Gre za ciljno oglaševanje. Naš telefon ter aplikacije z analizo brskalnih navad, interesov, zgodovine iskanj in drugih podatkov lahko precej dobro napovejo, kaj bi nas utegnilo zanimati. Hkrati pa s pomočjo podatkov o lokaciji vedo tudi, s kom se družimo. Torej, če vas naslednjič sredi pogovora zmrazi ob pogledu na oglas, ki se je »čudežno« pojavil, se spomnite: telefon vas ne posluša, ampak vas predobro pozna. Utrip »telefonskega« prisluškovanja smo izmerili v tokratni anketi.
3 min 17. 10. 2025
Vsako leto 9. oktobra obeležujemo svetovni dan pošte, spomin na leto 1874, ko je bila v švicarskem Bernu ustanovljena Svetovna poštna zveza. Dogodek, ki se zdi oddaljen, je dejansko spremenil svet – omogočil je, da so pisma in pošiljke začela potovati poenoteno in zanesljivo po vsem svetu. Čeprav se danes zdi, da je klasično pismo skoraj izginilo iz našega vsakdana, pošta kot institucija nikakor ni izgubila pomena. Prav nasprotno – poštne storitve so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, postale so hrbtenica sodobne logistike in pomemben del našega digitalnega življenja. Kljub digitalnemu napredku pa poštarji ostajajo tisti, ki nosijo del vsakdana številnih ljudi. Še vedno so tisti, ki prinašajo pisma starejšim, časopise rednim naročnikom in pakete tistim, ki raje nakupujejo iz udobja domačega naslanjača. Poštarji niso le dostavljavci, pogosto so tudi povezovalci skupnosti – še posebej v manjših krajih, kjer so poštne poslovalnice ena redkih javnih točk, kamor ljudje še hodijo osebno. Toda ob vseh teh tehnoloških napredkih ostaja bistvo pošte enako kot pred sto leti – prenašati sporočila in povezovati ljudi. V času, ko večino sporočil pošiljamo z enim klikom, ročno napisano pismo postaja nekaj posebnega, skoraj dragocenega. V njem je več kot samo besede – je čas, pozornost in dotik, ki ga elektronska pošta ne more nadomestiti. Kdaj ste pa vi nazadnje poslali ali prejeli klasično pismo ali razglednico po pošti?
4 min 10. 10. 2025
Psi so v zadnjih desetletjih postali veliko več kot le hišni ljubljenčki – so naši spremljevalci, družinski člani in pogosto celo terapevti. A z ljubeznijo in naklonjenostjo pride tudi odgovornost, ki jo lastniki nosijo v vsakdanjem življenju. Eden ključnih vidikov odgovornega lastništva psa je spoštovanje pravil glede gibanja v javnosti – predvsem obvezna uporaba povodca. Od avgusta 2025 v Sloveniji velja novela Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki je bistveno zvišala kazni za lastnike psov. V Sloveniji ima kar 39 odstotkov gospodinjstev vsaj enega psa. In prav za vse je na javnih površinah obvezna uporaba povodca, saj ta zagotavlja varnost. In če so se prej kazni za lastnike psov, ki na javnih krajih niso bili na povodcu, gibale med 200 in 400 evri, pa so se zdaj zvišale na od 600 do 1200 evrov. Se strinjate s tem zakonom in kaznijo, če imate psa na javnem mestu brez povodca?
2 min 3. 10. 2025
Vsako leto 26. septembra obeležujemo Evropski dan jezikov, ki ga je leta 2001 na pobudo Sveta Evrope in Evropske unije prvič praznoval ves kontinent. Namen dneva je poudariti bogato jezikovno in kulturno raznolikost Evrope ter spodbuditi učenje jezikov skozi vse življenje. Evropa je dom več kot 200 jezikov, od katerih jih je 24 uradnih v Evropski uniji. Poleg njih pa številne manjšine, skupnosti in priseljenci prispevajo k še večji pisanosti jezikovne podobe. Prav ta raznolikost je tisto, kar Evropo dela edinstveno, a hkrati postavlja pred nas izziv – kako se v njej sporazumevati. Znanje tujega jezika ni samo za šolo ali službo. Je kot vstopnica v drug svet – odpira vrata do novih prijateljstev, glasbe, filmov, potovanj in nenazadnje tudi do boljših priložnosti v življenju. Poleg tega nas učenje jezika pogosto preseneti: ugotovimo, da so nekatere besede prav zabavne, druge zelo podobne našim, tretje pa čisto eksotične.
4 min 26. 9. 2025