Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
96 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Danes živimo v svetu, kjer veliko komunikacije poteka brez tona, brez mimike in brez takojšnjega pojasnila. Sporočila, e-maili, komentarji. Vse to pušča prostor za interpretacijo. In kadar je prostor za interpretacijo, je prostor tudi za napačno razumevanje. Petkova anketa odpira vprašanje, ki se zdi preprosto, a v resnici razkriva precej zapleteno sliko današnje družbe. Se danes res hitreje užalimo kot nekoč ali pa smo le bolj pripravljeni pokazati, kaj čutimo? Na prvi pogled se zdi, da je odgovor jasen. Dovolj je en napačen komentar, neprimerna šala ali napačno razumljen zapis na družbenih omrežjih in hitro pride do užaljenosti. Reakcije so hitre, pogosto tudi zelo ostre. Včasih se zdi, da živimo v svetu, kjer je vsak stavek lahko povod za konflikt. Vendar pa je pomembno vprašanje, ali smo se res spremenili ljudje ali pa se je spremenilo okolje, v katerem komuniciramo. Danes smo izpostavljeni neprimerljivo večjemu številu mnenj kot nekoč. V enem dnevu preberemo več komentarjev, kot so jih ljudje nekoč slišali v celem mesecu. Več komunikacije pomeni tudi več možnosti za nesporazume. Včasih se res zdi, da reagiramo prehitro. Da si ne vzamemo časa za razmislek. Da prehitro pripišemo slab namen. Primer so družbena omrežja, kjer lahko en sam stavek sproži val odzivov, še preden kdo sploh preveri, kaj je avtor v resnici želel povedati
4 min 10. 4. 2026
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
3 min 3. 4. 2026
Vzgoja otrok je ena tistih tem, pri kateri ima vsak svoje mnenje – in običajno tudi občutek, da je bilo “včasih” vse nekako bolj enostavno. Pa je res? Ali pa nas le daje nostalgija po časih, ko starši niso imeli WhatsApp skupin, aplikacij za spremljanje spanja dojenčkov in neskončnega toka nasvetov z vseh koncev spleta? Če poslušamo starejše generacije, je odgovor jasen: danes je vzgoja težja. Otroci naj bi bili bolj zahtevni, manj poslušni, starši pa preveč popustljivi. Če je babica rekla: “Pusti ga jokati, pa bo zaspal,” danes obstaja vsaj deset različnih teorij o spanju – in vsaka ima svoje zagovornike. Vzgoja danes ni nujno težja ali lažja – je pa drugačna. V nekaterih pogledih imamo več pomoči, več znanja in več možnosti. V drugih pa več pritiska, več dvomov in več odgovornosti.
4 min 27. 3. 2026
So naši politični voditelji še dovolj vitalni, da sprejemajo pomembne odločitve, ali je čas za generacijsko osvežitev? Bi morali za najvišje funkcije določiti maksimalno starost ali pa so izkušnje starejših neprecenljive? So politični voditelji dovolj blizu realnosti vsakdanjega življenja ali jih od nje oddaljujejo leta in izkušnje? In bi morali politiki, tako kot mnogi drugi delavci, opraviti obvezen zdravstveni pregled pred nastopom funkcije?
3 min 20. 3. 2026
So zmenki danes lažji ali težji kot nekoč? Bi raje spoznali partnerja v živo ali prek aplikacije? Smo postali preveč "izbirčni"?
3 min 13. 3. 2026
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
4 min 6. 3. 2026
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
4 min 27. 2. 2026
V zadnjih letih je spletno komentiranje postalo ena od ključnih oblik javne komunikacije na digitalnih platformah. Komentarji pod novičarskimi članki, objavami na družbenih omrežjih ali forumi omogočajo uporabnikom, da izrazijo svoje mnenje, delijo izkušnje ali pa se povežejo s sočlani skupnosti. Kljub temu pa je spletno komentiranje tudi pogosto priča nečimrnosti, sovražnemu govoru in polarizaciji, kar lahko vpliva tako na posameznike kot na širšo javno razpravo. Kako pogosto berete komentarje pod spletnimi članki ali objavami na družbenih omrežjih? Ali sami pišete komentarje na spletu? Kako bi ocenili kakovost komentarjev, ki jih običajno preberete in kako pogosto opazite nespoštljive ali sovražne komentarje?
2 min 13. 2. 2026
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
2 min 22. 1. 2026
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
4 min 30. 1. 2026