Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
50 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
1 min 11. 4. 2025
Starejši se spomnite, da smo pri nas nekoč imeli akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj smo se spet začeli zavedati pomena tega. Evropska komisija priporoča, da imajo državljani doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize. Te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Temu smo posvetili tudi današnjo anketo. Se vam zdi smiselno, da bi v Sloveniji upoštevali to priporočilo? Ali menite, da so Slovenci na splošno pripravljeni na izredne razmere?
2 min 4. 4. 2025
Duševno zdravje mladih je tema, ki postaja vse bolj pereča. Raziskave kažejo, da se stiske med mladimi povečujejo – vse več jih poroča o anksioznosti, depresiji in občutkih osamljenosti. Kaj mlade žene v stisko? So to pritiski šole, družbe in socialnih omrežij? Ali pa posledice pandemije, ki je za mnoge pomenila izgubo varnosti in socialnih stikov? Eden največjih generatorjev duševnih stisk pa je tudi nasilje – tako fizično kot psihično. Na RTV Slovenija smo ravnokar zaključili s kampanjo "Odpikajmo nasilje", katere glavni cilj je bil spodbuditi mlade in odrasle, da jasno izrazijo svoje nestrinjanje z nasiljem in se ob njem tudi odzovejo. V petkovi anketi smo raziskali, kako mladi doživljajo svoje duševno zdravje in osebne stiske svojih vrstnikov.
1 min 28. 3. 2025
Spanje je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega ali celo kot nekaj, kar lahko žrtvujemo za druge obveznosti. V sodobnem hitrem tempu življenja, polnem stresa, digitalnih motenj in neprestanih obveznosti, kakovosten spanec pogosto ni več prioriteta. A številne raziskave potrjujejo, da je prav dober spanec ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Ste vedeli, da povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja? Potrebe po spanju se spreminjajo skozi življenje. Na primer, novorojenčki spijo več ur kot odrasli, medtem ko se starejši pogosto zbujajo in spijo manj. Koliko ur na noč spite? Se zbujate spočiti ali z občutkom, da bi potrebovali še nekaj ur spanca? Ali si vzamemo dovolj časa za počitek? Kaj nas najbolj ovira pri dobrem spancu? O tem smo govorili v petkovi anketi!
4 min 21. 3. 2025
Obcestni oglasni panoji so del vsakdanjega življenja. V mestih, ob avtocestah in regionalnih cestah nas nagovarjajo s prodajnimi sporočili, političnimi kampanjami in obvestili o dogodkih. A čeprav so namenjeni privabljanju pozornosti, se vedno bolj postavlja vprašanje – ali ne pritegnejo preveč pozornosti, še posebej pri voznikih? Ste že kdaj med vožnjo ujeli svoj pogled na velik, svetleč oglasni pano ob cesti? Niste edini! Anketa Agencije za varnost prometa je pokazala, da večina voznikov obcestne oglase zaznava kot moteče, še posebej tiste, ki so svetlobni, premikajoči ali vsebujejo dolga besedila. Nekateri menijo, da bi jih morali strožje regulirati ali celo prepovedati, spet drugi v njih ne vidijo težave. Kaj pa vi? So oglasni panoji zgolj del sodobnega oglaševanja ali resen varnostni problem? O tem smo govorili v petkovi anketi!
3 min 14. 3. 2025
Pametni telefoni so postali naši stalni spremljevalci – pri delu, doma, med druženjem in celo na cesti. A prav tam, kjer bi morali biti najbolj pozorni, nas pogosto najbolj zamotijo. Pešci, ki buljijo v zaslon in ne opazijo rdeče luči. Vožnja z eno roko, ker druga drži telefon. Digitalni zombiji so vsepovsod - na pločnikih, prehodih in celo za volanom. Se zavedamo, kako tvegano je to početje? So pametni telefoni postali nevarnejši od nepazljivosti? Kako pogosto sami preverjate zaslon med hojo ali vožnjo? O tem smo govorili v petkovi anketi!
2 min 7. 3. 2025
Pred petimi leti, v začetku leta 2020, se je svet soočil z enim največjih izzivov sodobnega časa – pandemijo covida-19. Virus SARS-CoV-2, ki so ga konec leta 2019 odkrili na Kitajskem, je v nekaj mesecih prerasel v globalno krizo, ki je močno vplivala na vsakdanje življenje, gospodarstvo in družbo kot celoto. Ulice so bile prazne, pekarne brez kvasa, trgovine brez toaletnega papirja. Domači kavči pa so postali improvizirane pisarne in učilnice. Masko si pozabil doma, potem pa ugotovil, da jo imaš že na obrazu. Ja, pandemija covida-19 je bila nenavaden čas, poln izzivov, pa tudi novih navad, ki so nekatere ostale z nami do danes. V petkovi anketi smo raziskali, kako se je svet spremenil pet let po začetku pandemije. Kakšni so dolgoročni učinki, kaj smo se naučili in kaj bi raje pozabili?
9 min 28. 2. 2025
Zimske počitnice so za mnoge sinonim za sprostitev, družinske trenutke in športne aktivnosti na snegu. Smučanje, deskanje, sankanje ali preprosti sprehodi po zasneženi pokrajini so priljubljeni načini preživljanja prostih dni. Stroški zimskega oddiha so v zadnjih letih občutno narasli. Smučarske vozovnice v večjih centrih dosegajo rekordne cene. Podražile so se predvsem smučarske vozovnice in nastanitve v gorah, recimo v Italiji in Avstriji. Pred leti so družine za petdnevni smučarski paket plačale približno 1500 evrov z vštetimi smučarskimi vozovnicami, danes pa cena za podobne počitnice znaša dobrih dva tisoč evrov brez vštetih smučarskih vozovnic. Namesto klasičnega smučarskega oddiha se vse več ljudi odloča za krajše izlete, cenejše destinacije ali celo drugačne oblike preživljanja prostega časa. Ob vedno višjih cenah se pojavlja vprašanje – si jih sploh še lahko privoščimo?
1 min 20. 2. 2025
Ljubezen je bila od nekdaj ena največjih življenjskih skrivnosti, a način, kako ljudje iščejo partnerja, se je skozi čas močno spremenil. Če so nekoč zmenki potekali prek družinskih poznanstev, naključnih srečanj ali pisem, danes večina ljudi uporablja digitalne platforme. Danes je tempo življenja hitrejši, priložnosti za klasična srečanja pa manj. Tehnologija je omogočila stik z ljudmi izven običajnega socialnega kroga, pogosto na podlagi fotografij in kratkih opisov. Ne glede na to, ali prisegate na stare romantične geste ali na hitrost digitalnega sveta, je ključno, da v zmenkarijah ostanete zvesti sebi in svojim vrednotam. Spletni zmenki so postali nekaj povsem običajnega, a kljub temu ostajajo številna vprašanja – so odnosi danes res bolj površinski ali je digitalni svet le odprl več možnosti? Kako ste spoznali svojega partnerja? Ali ste že kdaj preizkusili spletno spoznavanje? Kaj menite, da je največja razlika med zmenkarijami nekoč in danes? To so bila vprašanja tokratne petkove ankete.
6 min 14. 2. 2025
Hrvaška potrošniška platforma Halo, inspektore znova poziva k bojkotu trgovin zaradi vse višjih cen življenjskih potrebščin. Obenem pa vztrajajo naj za en teden hrvaški kupci bojkotirajo Lidl, Eurospin, DM ter izdelke, kot so kokakola, ustekleničena voda in detergenti. Prvi bojkot je močno zmanjšal promet trgovin, a trgovske verige cen ne nameravajo znižati. Pobuda se širi tudi v BiH, Črno goro in Slovenijo, kjer se na družbenih omrežjih pojavljajo pozivi k podobnim akcijam. Kako Slovenci razmišljamo o bojkotu? Bi bil učinkovit? Bi se mu pridružili? Ali cene življenjskih potrebščin naraščajo tudi pri nas? To je bila tema naše ankete.
5 min 31. 1. 2025