Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
5 epizod
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.
56 min 12. 2. 2026
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
59 min 5. 2. 2026
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
60 min 29. 1. 2026
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
60 min 22. 1. 2026
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
59 min 15. 1. 2026