Operna jutranjica

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Operna jutranjica

Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.

3 epizod

Operna jutranjica

Ars
Ars

3 epizod

Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.

Grška mitologija na ruski način

Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.

51 min 10. 4. 2025


Podobe Manon

V Prévostovem spominskem romanu Zgodba o vitezu Des Grieuxu in Manon Lescaut se mešajo najrazličnejše estetske in nazorske usmeritve; s tem je izjema v književnosti svoje dobe. Čeprav sta naslovna junaka dva, je pritegnila pozornost predvsem Manon; o očaranosti nad njo najbolje priča število umetnikov, ki jih je pritegnila: na gledaliških odrih je zaživela že v 18. stoletju v dramatizaciji anonimnega avtorja, v 19. so njeno zgodbo adaptirali za gledališče, balet in opero, 20. stoletje pa je prineslo tudi štiri filmske upodobitve. Pravzaprav bi bilo mogoče reči, da se je Manon uveljavila kot mitska podoba usodne ženske.

66 min 3. 4. 2025


Neuresničeni projekt

Z Mesečnico si je Vincenzo Bellini dokončno utrdil sloves enega izmed skladateljskih zvezdnikov belkanta 19. stoletja, vendar ni bila njegova prva izbira. Ko sta poleti leta 1830 on in njegov libretist Romani po Kapuletih in Montegih iskala snov za novo opero, sta se namreč ogrela za Hugojevo dramo Ernani, petdejanko, ki je krstno uprizoritev doživela februarja istega leta v Parizu in seveda izzvala navdušenje, saj je bilo v Franciji takrat spet revolucionarno vrenje. Dežela je po julijski revoluciji leta 1830 postala zbirališče revolucionarjev in političnih preganjancev iz vse Evrope, med njimi kajpada tudi italijanskih, katerih politične akcije so vključevale zahtevo po zedinjeni Italiji.

58 min 27. 3. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine