Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
236 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.
21 min 3. 8. 2025
Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.
20 min 27. 7. 2025
Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj.
21 min 20. 7. 2025
Za oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na dnevu sadjarsko vinogradniške tehnike med vinogradi in sadovnjaki Biotehniške šole Maribor. Znova smo spomnili na katastrofalne posledice zlate trsne rumenice, ene najnevarnejših bolezni vinske trte, in pozvali k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka, ki to bolezen prenaša. Društvo rejcev drobnice Haloze pa letos zaznamuje 25 let delovanja, pred dnevi so na gradu Borl v občini Cirkulane pripravili tradicionalni ovčje-kozji bal.
22 min 13. 7. 2025
Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.
21 min 6. 7. 2025
Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti.
21 min 29. 6. 2025
Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško. Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA.
22 min 22. 6. 2025
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
21 min 15. 6. 2025
Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.
21 min 8. 6. 2025
Evropski komisar za kmetijstvo Christoph Hansen se je med obiskom Slovenije sešel s kmetijsko ministrico in predstavniki nevladnih organizacij kmetov. Pogovarjali so se tudi o izzivih evropskega kmetijstva danes in jutri. Kot vsako leto tudi letos lubadar ne počiva in povzroča dodatno škodo na območjih, ki so jih že prizadele tudi naravne nesreče. Da bi zaustavili širjenje, pa mora pasti marsikatero, predvsem smrekovo drevo. V Sevnici prirejajo že 15. festival modre frankinje, ki mu letos pridružujejo vseslovenski finale salamijade. Med najstarejše okrasne rastline zagotovo spadajo potonike. V Prekmurju se družinsko podjetje Potonis ponaša s kar 350-timi različnimi sortami potonik. Prav te dni so prava paša za oči.
21 min 1. 6. 2025