Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
510 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
20 min 21. 3. 2026
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
21 min 14. 3. 2026
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
22 min 7. 3. 2026
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
50 min 28. 2. 2026
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
19 min 21. 2. 2026
Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji in širše, na primer na olimpijadi v Münchnu, kiosk pa so že leta 1970 vključili v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Prešernovo nagrado so mu podelili, kot so poudarili v utemeljitvi, za življenjski opus, ki je vzpostavil temelj slovenske sodobne oblikovalske identitete. Zapisali so še, da "njegova praksa temelji na globokem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom." Pogovor z nagrajencem je pripravila Tesa Drev Juh, posnel ga je Damjan Rostan.
22 min 14. 2. 2026
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
21 min 7. 2. 2026
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
20 min 31. 1. 2026
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
19 min 24. 1. 2026
Berta Bojetu je bila vsestranska umetnica: igralka, pesnica, pisateljica. Nastopala je na odru Koreodrame, bila je ena izmed ustanoviteljic tega gledališča, odigrala vloge v več filmih, petnajst let je ustvarjala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Objavila je pesniški zbirki Žabon in Besede iz hiše Karlstein, prozni deli Filio ni doma in Ptičja hiša, dramsko igro Osama. Za roman Ptičja hiša je dobila nagrado kresnik. Berta Bojetu se je rodila na začetku februarja leta 1946. Ob osemdeseti obletnici rojstva poslušamo pogovor Vlada Motnikarja z ustvarjalko. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1996.
17 min 17. 1. 2026