Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
27 epizod
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
61 min 27. 12. 2025
Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.
60 min 20. 12. 2025
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
59 min 13. 12. 2025
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
58 min 6. 12. 2025
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
59 min 29. 11. 2025
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
60 min 22. 11. 2025
Na Arsov sobotni popoldanski spored se po daljšem obdobju s svežimi vsebinami vrača ciklus oddaj Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. S priznanim italijanskim muzikologom in skladateljem se tokrat podajamo v svet glasbene umetnosti, tokrat med pravljična in mitološka bitja ter bajeslovne zgodbe o antičnih junakih in božanstvih. Najprej smo obiskali hčere zraka in noči. Vile sta v svojem baletu oziroma operi podrobno obdelala Adolphe Adam in Giacomo Puccini, silfidam - elementarnim bitjem, ki pripadajo zraku - sta pozornost namenila Herman Løvenskiold in Jean-Madeleine Schneitzhoeffer, krilatemu bitju nadnaravne lepote Peri, ki izvira iz perzijske mitologije, pa Johann Friedrich Franz Burgmüller, Robert Schumann in seveda Paul Dukas.
56 min 15. 11. 2025
Kirka, Medeja in Alcina so tri čarovnice, ki že dolgo burijo domišljijo umetniških ustvarjalcev. V Homerjevi Odiseji se je s Kirko na njenem otoku spoprijel zvijačni junak Odisej, ki mu je uspelo rešiti svoje tovariše, ki jih je Kirka spremenila v prašiče. Zgodbo so uglasbili Alessandro Stradella v dveh serenatah ter Gioseffo Zamponi in Luigi Dallapiccola v svojih operah. Osrednji del oddaje namenjamo Medeji, slepeče lepi čarovnici s hipnotičnim pogledom, svečenici Hekate, boginji nočnih senc in urokov, sicer pa maščevalni morilki, ki so jo opevali že Evripid, Seneka in Ovidij, v glasbenem svetu pa jo najdemo v delih Gillesa Binchoisa, Marca-Antoineja Charpentierja, Luigija Cherubinija in Georga Friedricha Händla. Sklepni del bo v znamenju Alcine, ki na svojem začaranem otoku zapeljuje pomorščake in jih potem, ko podležejo njenim čarom, kot Kirka spreminja v živali ali rastline. Je pomembna oseba Ariostovega epa Pobesneli Roland in njenim čarom podleže tudi hrabri vojščak Karla Velikega Ruggiero. Njegovo osvoboditev sta uglasbila Francesca Caccini in Georg Friedrich Händel.
63 min 10. 2. 2024
Spoznavamo tri vrste domišljijskih velikanov - trole, ki jih najdemo predvsem med norveškimi fjordi v svetu nordijske mitologije in v glasbi Geirra Tveitta in Edvarda Griega, nato z magičnimi obrazci in izreki ustvarjenega Golema, ki počiva na podstrešju praške sinagoge, v glasbi pa ga je zaznamovala Betty Olivero, ki je leta 1997 zložila glasbo k mojstrovini nemega filma Paula Wegenerja z naslovom Golem: kako je prišel na svet (1920), in kiklope. Najslavnejši med njimi je prav gotovo Polifem, ki po Ovidiju prebiva v špilji na pobočjih Etne in hrepeni po lepi nimfi Galateji, pri Homerju pa ga srečamo v devetem spevu Odiseje, v katerem Odisej z druščino soborcev pristane v deželi kiklopov. Kiklope najdemo tudi v glasbi Georga Friedricha Händla in Nicola Porpore.
58 min 31. 1. 2024
Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.
62 min 27. 1. 2024