Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
9 epizod
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.
30 min 3. 2. 2025
Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik - na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.
32 min 27. 1. 2025
»Upam v tvojo besedo«, je verz iz Psalma 119, ki ga je za geslo nedelje Božje besede izbral papež Frančišek, S svojo pastoralno pobudo želi, da bi ljudje spoznali, kako pomembno se je v vsakdanjem življenju obračati na Boga in poslušati njegovo besedo. Bog pa lahko nagovarja tudi z glasbo – navdahnil je glasbene ustvarjalce različnih slogovnih obdobij in nastale so skladbe, ki vsaka na svoj način pripovedujejo o božji besedi, veličini in bližini.
30 min 21. 1. 2025
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
32 min 17. 1. 2025
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
31 min 6. 1. 2023
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
32 min 29. 12. 2022
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
33 min 25. 11. 2022
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
31 min 13. 11. 2022
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
34 min 4. 11. 2022