Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
10 epizod
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.
28 min 1. 2. 2026
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
28 min 25. 1. 2026
Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.
31 min 12. 1. 2026
7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.
35 min 5. 1. 2026
Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.
26 min 29. 12. 2025
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
31 min 6. 1. 2023
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
32 min 29. 12. 2022
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
33 min 25. 11. 2022
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
31 min 13. 11. 2022
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
34 min 4. 11. 2022