Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
9 epizod
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Kot sv. Hildegarda iz Bingna je tudi Kassia živela in delovala v samostanu. Posvečala se je pisanju, predvsem filozofiji in glasbi, ki ju je združevala. Pisala je tako liturgične kot posvetne verze in jih večkrat tudi spajala. Do danes se je ohranilo približno 50 njenih himn in še nekaj več troparijev.
28 min 15. 7. 2025
Ta, eden največjih krščanskih praznikov ima dolgo zgodovino - slavili so ga že v apostolskih časih. Marija kot simbol zemeljske in nebeške lepote, naj bi bila, kot je zapisal papež Pij 12., na ta dan »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. V pravoslavnih cerkvah verujejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno preneseno v nebesa, praznik pa imenujejo Velika gospojina ali ponekod Marijino zaspanje. Pri nas ga poznamo pod ljudskim imenom véliki šmaren, vélika maša, šmarno ali vélika gospójnica. O tem dogodku pa pojejo tudi številne Marijine pesmi, tudi slovenske.
30 min 15. 7. 2025
Hvali Gospoda je naslov zgoščenke z glasbo ameriških in angleških avtorjev, ki je nastala v cerkvi sv. Tomaža na Peti aveniji v New Yorku. Zbor tamkajšnje katedrale bo pel pod vodstvom Gerra Hancocka, na orgle bo igrala Judith Hancock.
30 min 15. 7. 2025
Jan Dismas Zelenka je češki baročni skladatelj, od čigar smrti letos mineva 270 let, njegovo glasbo pa še danes zaznamujejo izvirnost, inovativnost in kompleksnost v harmonskem in kontrapunktičnem smislu. Poleg številnih posvetnih skladb najdemo v njegovem opusu tudi dovršena sakralna glasbena dela.
33 min 15. 7. 2025
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
31 min 6. 1. 2023
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
32 min 29. 12. 2022
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
33 min 25. 11. 2022
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
31 min 13. 11. 2022
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
34 min 4. 11. 2022