Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
5 epizod
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Mezzosopranistka Monika Bohinec je nedavno prejela nagrado Sama Smerkolja za leto 2024. Čeprav deluje kot stalna članica ansambla Dunajske državne opere, pa je uveljavljena tudi kot koncertna pevka in interpretka samospevov. Tudi v radijskem arhivu hranimo lepo število samospevov v njeni izvedbi.
28 min 19. 3. 2025
Samospevi so se v Ukmarjevo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka ... Pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko po večini podrejal vsebini, mu je poezija morda služila tudi kot dodaten vzgib za ustvarjanje. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike. »Če pa hočemo priti do čistega bistva glasbe, moramo prisluhniti samemu zvenenju, kakršno obstaja okrog nas in v nas samih."
26 min 12. 3. 2025
Letos je minilo 120 let od rojstva Vilka Ukmarja. Nagnjenost k intimnejšemu glasbenemu izpovedovanju je skladatelja vodila tudi k ustvarjanju samospevov in pod njegovim peresom jih je nastalo 24. Poleg posameznih pesmi na besedila različnih slovenskih pesnikov je napisal še dva cikla, imenovana Astralna erotika na poezijo Srečka Kosovela in Šest pesmi na poezijo Edvarda Kocbeka – z njim je bil povezan tudi idejno.
28 min 5. 3. 2025
Na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja se je Marijan Lipovšek ponovno posvetil obdelovanju ljudskega gradiva, zatem se je ob koncu sedemdesetih za dobro desetletje odrekel skladanju za glas in klavir. Začel pa je s preizkušanjem različnih povezav glasu z instrumentalnimi skupinami, tako s komornimi zasedbami kot s simfoničnim orkestrom.
26 min 26. 2. 2025
Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.
26 min 19. 2. 2025