Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
496 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Novembra po vsem svetu izvajajo kampanjo Movember, ki usmerja pozornost v ozaveščanje o pomenu zdravja moških, zgodnjega odkrivanja raka prostate in preventive. Rak prostate je najpogostejši rak pri evropskih moških. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, zato bo zelo dobrodošel državni presejalni program Peter, ki ga napovedujejo čez približno dve leti. Vanj bodo vključeni moški od 50. do 69. leta starosti. Z namenom ozaveščanja moških o pomembnosti zgodnjega testiranja bo svojo zgodbo razkril tudi Aleš Musar, poslovnež, naravoslovec in mož predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
32 min 24. 11. 2025
Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
43 min 17. 11. 2025
Gluhe in težko naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosni dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa je do upokojitve delal kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, je pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer jo lahko spremljajo v video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.
30 min 10. 11. 2025
Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.
30 min 10. 11. 2025
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani praznuje 70 let obstoja. Podoben Svetovalni center deluje tudi v Mariboru. Osnovno poslanstvo centra je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se izvaja v strokovnem timskem delu z multidisciplinarnim pristopom. Kako ocenjujejo duševno zdravje otrok in mladih v sedanjem času, s kakšnimi stiskami in motnjami se ukvarjajo, kakšni so pristopi reševanja stisk, ali je vse več lajšanja težav z zdravili, zakaj tako dolge čakalne dobe? O vsem tem direktorica ljubljanskega Svetovalnega centra, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin.
31 min 3. 11. 2025
Nušo Merzdovnik je življenje pred dobrimi tremi leti postavilo pred eno najhujših preizkušenj – prezgodnjo izgubo moža. Najmlajša izmed njunih treh hčera je bila takrat stara le nekaj mesecev. Bolečino, jezo in žalovanje, ki jih je preživela s hčerami, je prelila v knjigo za otroke z naslovom Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu. V njej o smrti očeta pripoveduje z gledišča otroka. Napisala jo je na podlagi vprašanj, ki so ji jih po smrti očeta zastavljale njune hčere.
35 min 27. 10. 2025
»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.
33 min 20. 10. 2025
Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih. O izzivih, ki jih prinaša težka slabovidnost, o ljubezni do gora, potovanjih in zaposlovanju se bo z Anjo Uršič ob prihajajočem mednarodnem dnevu bele palice v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
37 min 13. 10. 2025
O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«. Že z naslovom je dvignila veliko prahu. Foto: Rok Valenčič
45 min 6. 10. 2025
Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni in da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji zbolelo za rakom povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Zdravniki in medicinsko osebje vsak dan rešujejo stiske, ki jih povzroča bolezen, zato so nedavno tudi opozorili na kadrovsko krizo, ki utegne na tem področju zdravljenja ogroziti mlade. Pravočasno odkrivanje in ukrepanje je namreč ključnega pomena. V tokratni oddaji bomo govorili o konkretnih izkušnjah pri srečevanju s to boleznijo. Na fotografiji sta Pika Bebar in Korina Korper
39 min 29. 9. 2025