Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
257 epizod
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.
12 min 30. 1. 2026
Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.
11 min 24. 1. 2026
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
12 min 15. 1. 2026
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
13 min 9. 1. 2026
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.
10 min 23. 12. 2025
Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.
7 min 19. 12. 2025
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
12 min 20. 12. 2025
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
11 min 11. 12. 2025
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
12 min 5. 12. 2025
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
11 min 26. 11. 2025