Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
236 epizod
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.
11 min 10. 9. 2025
Tokratni Lokalni junak je izdelal največje vetrne zvončke v Evropi. Skladatelj, poklicni igralec cerkvenih orgel, izdelovalec ljudskih glasbil, ljubitelj narave. To in še marsikaj drugega je Anton Petek iz Mozirja. Čeprav glasbenik po izobrazbi in duši, pa je najpomembnejši del njegovega življenja družina. Z ženo sta vzgojila šest otrok. Ti se tudi zdaj, ko so že odrasli, radi vračajo k domačemu ognjišču.
11 min 5. 9. 2025
Marija Šlenc Zver je postala prva častna občanka občine Ilirska Bistrica. Klena 75-letnica je svoje življenje posvetila socialnemu varstvu in prizadevanjem za dobrobit vseh prebivalcev občine. Med njenimi največjimi zaslugami je, da so v Ilirski Bistrici leta 1991 odprli vrata doma starejših občanov, zaslužna pa je tudi za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje, ki letos obeležuje 30 let delovanja. Obe ustanovi je veliko let tudi vodila. Marija Šlenc Zver pravi, da je vse, kar je počela, počela zavzeto in s srcem.
8 min 28. 8. 2025
Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen. V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še 97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.
13 min 21. 8. 2025
Huberto Široka je dolgoletni blejski srebrokovač in ustvarjalec unikatnega nakita, ki je pred dnevi postal tudi Obraz Bleda. Gre za projekt, v okviru katerega se z razstavo in monografijo na Bledu zadnja leta zahvalijo blejskim ustvarjalcem, ki so s svojim delom zaznamovali domači kraj in pomembno prispevali k prepoznavnosti Bleda. Huberto Široka je tako nedvomno blejski lokalni junak, kar so mu potrdili domačini, ki so se v res velikem številu udeležili predstavitve njegove monografije. V tej je na kar 271 straneh orisana bogata življenjska in ustvarjalna pot Huberta Široke, ki v svoji ropotarnici, kot imenuje svojo delavnico tik ob Blejskem jezeru, ne ustvarja samo nakita, ampak tudi zgodbe, ohranja duh preteklih časov in opominja tudi na to, da je Bled, ki je njegova velika ljubezen, poseben in mističen kraj, na kar v sodobnem času odgovorni prevečkrat pozabijo.
12 min 13. 8. 2025
»Rastline nimajo odvetnika, zato se je treba zanje postaviti. Nič ne rečejo, samo izginejo. So najdragocenejši del naše narave. In Slovenija je vroča točka Evrope. Imeti 3500 rastlin na tako majhnem območju, kot jih celo mnogo večja Nemčija nima, Poljska jih ima za tisoč manj, Anglija, Belgija in Nizozemska jih imajo samo po tisoč, je izjemno. Hočemo imeti tisto, kar imajo na Dunaju, kar imajo v Parizu – ne potrebujemo tega. Mi rabimo to, kar imamo tu in če znamo to svetu pokazati, smo zmagali.« To so besede današnjega lokalnega junaka, to je dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik. Med drugim tudi o tem, kako se je Botanični vrt v Ljubljani razvijal in kako sta se z opazovanjem narave od ranega otroštva razvijala in rasla njegova radovednost in vedenje o živih bitjih, zlasti rastlinah.
13 min 8. 8. 2025
Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Domača je na krajevnem odru, pri organizaciji prireditev. Po pol stoletja pa je upokojena učiteljica, knjižničarka in tudi direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij, v katerih je tudi sama sodelovala.
12 min 31. 7. 2025
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
13 min 25. 7. 2025
Dejan Pavlin je bil najprej zdravstveni reševalec, ki se je nato odločil za študij teologije in to, da postane duhovnik. Zdaj združuje obe poslanstvi – je župnik v župniji Krka in dekan žužemberške dekanije, v prostem času pa tudi reševalec v Ljubljani. Lahko bi rekli, da je vseskozi v službi ljudi.
12 min 15. 7. 2025
Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
13 min 11. 7. 2025