Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
219 epizod
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič.
11 min 14. 5. 2025
Senovčan Anton Petrovič je angažiran na mnogih področjih – deluje v Turističnem društvu Senovo, pred 40 leti je bil ustanovitelj folklorne skupine na Senovem, srečujemo ga kot voditelja prireditev, že od osnovnošolskih let je – zdaj že nekaj mesecev upokojenec – rad stal tudi na gledaliških odrih. Za svoje dosežke je prejel vsa tri Prešernova priznanja. Izhaja iz rudarske družine in od zapiranja rudnika na Senovem poskuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Je idejni oče geološke zbirke na Senovem ter obnove reštanjske strojnice in muzejske zbirke tehnične dediščine nekdanjega premogovnika. Skupaj s sokrajani je obnovil krušne peči na Senovem, ki so zapuščina rudarskih prednikov, kjer pečejo kruh za prireditve in pogostijo obiskovalce. Že skoraj dvajset let je tudi predsednik Turistične zveze Krško ter četrti zaporedni mandat občinski svetnik.
13 min 9. 5. 2025
Matija Blažič je lastnik hotela Ribno Alpine Resort na Bledu, ki se lahko ta trenutek – kot prvi hotel v Evropi – pohvali z najvišjim certifikatom »Zero Waste – Brez odpadkov«. S tem je družinsko voden hotel, ki že od leta 2018 deluje kot certificirani trajnostni Zero Waste hotel, še dodatno utrdil svoj položaj kot zgled trajnostnega turizma – najprej na državni, zdaj pa tudi na mednarodni ravni. Hotel je namreč tudi prvi slovenski Zero Waste hotel. Matija Blažič tako s svojo vizijo in vztrajnostjo orje ledino na področju okolju prijaznega poslovanja in s tem postavlja nove standarde za celotno turistično dejavnost. In dokazuje, da je mogoče tudi v hotelski industriji poslovati z minimalnim vplivom na okolje. V to zgodbo pa je uspel vplesti še dve svoji ljubezni – obdelovanje lesa in kolesarjenje. Njegov hotel je namreč tudi prava hvalnica lesu in kolesarstvu, kamor se stekajo poti tako ljubiteljev kolesarstva kot tudi največjih kolesarskih imen preteklega in sedanjega obdobja.
10 min 30. 4. 2025
Pred natanko enim tednom je potekala čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in ostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za mnoge arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so svoje mesto našle v muzejih.
11 min 25. 4. 2025
Godbenika sta bila že njegov ded na Remšniku na Kozjaku in oče v Mariboru. Pol stoletja je v mestu ob Dravi vodil Pihalni orkester KUD Pošta, ko pa je vajeti predal nasledniku, se je porodila ideja o tem, kako v dobro zasedbo povezati glasbenike – veterane. To mu je tudi uspelo. Pred dobrima dvema desetletjema je nastala Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, v kateri so ne več rosno mlade glasbenice in glasbenike z vseh vetrov, nekaj se jih na vaje v Maribor vozi tudi iz avstrijskega Gradca. Godba veteranov Štajerske, edinstvena taka zasedba pri nas je pred kratkim izdala četrto zgoščenko z naslovom: Historični marši.
11 min 19. 4. 2025
Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v naslednjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.
12 min 11. 4. 2025
Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati birokraciji.
12 min 2. 4. 2025
Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta.
9 min 24. 3. 2025
Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in jamar. Z jamarstvom je povezanih kar nekaj funkcij tega 60-letnega Novomeščana. Je prvi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, pa jamarski reševalec, inštruktor jamarskega reševanja in vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi ter urednik revije Jamar. Je tudi avtor knjige Priročnik jamarskega reševanja, ki je izšla letos.
11 min 21. 3. 2025
Peter Žnidaršič obvlada z UNESCO-m zaščiteno veščino suhozidne gradnje. Kamniti zidovi so ga navdušili pred dobrim letom dni, od takrat pa je s skupino kolegov obnovil že več metrov teh veličastnih kamnitih rokodelskih umetnin. Pravi, da je trenutno v Sloveniji približno ducat ljudi, ki so vešči te starodavne umetnosti in se zavedajo pomena ohranjanja dediščine. V svoje vrste pa vabijo tudi vse, ki jim je kamen pri srcu. Dela na tem področju, pravi, je več kot dovolj za vse. S Petrom Žnidaršičem, tudi članom pivške glasbene zasedbe Ana Pupedan, ki jo je pred dobrim mesecem zaznamoval tragični dogodek, se je za oddajo Lokalni junak pogovarjala Sabrina Mulec.
10 min 18. 3. 2025