Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Lokalni čas

Prvi
Prvi

265 epizod

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Park Škocjanske jame - z evropskimi sredstvi do varovanja narave

Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.

11 min 17. 4. 2025


Ljubljanica med arheološko najbogatejšimi rekami na svetu

V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

15 min 10. 4. 2025


Kdaj lahko v Krškem pričakujejo nov bazenski kompleks in Park urbanih športov?

Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

10 min 3. 4. 2025


Raznovrstnost in slikovitost Regijskega parka Pohorje

O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.

10 min 27. 3. 2025


Pa je pomlad prišla! Od Glazerjevih nagrad do gledališkega podviga mariborskih gimnazijcev

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.

11 min 20. 3. 2025


Vrh Julijcev: Pot do sožitja narave in človeka

Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

13 min 13. 3. 2025


Kolesarske steze se ne da v prostor umestiti kot špaget, trasa mora biti speljana čim bolj naravnost

Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

9 min 6. 3. 2025


"Ni lepšega kot biti kurent"

V tokratnem Lokalnem času se selimo na Ptuj, kjer se vrstijo številni dogodki ob 65. kurentovanju. Tega poznavalci uvrščajo med 10 najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Kurentovanje predstavlja izjemno bogato kulturno etnografsko dediščino. Leta 2017 je pomen kurenta oziroma njegovih obhodov prepoznala tudi svetovna organizacija Unesco in jih vpisala na seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o kurentih in fašenku pa z našo dopisnico s Ptuja Gabrijela Milošič.

10 min 27. 2. 2025


Energetska obnova javnih stavb v Ljubljani

Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

11 min 20. 2. 2025


Kaj imata skupnega Kraški rob in ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre?

Obiskali smo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec.

13 min 13. 2. 2025



Čakalna vrsta

Prispevki Lokalni čas

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine