Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Lokalni čas

Prvi
Prvi

268 epizod

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Na Goriško! Brezmejne poti, netopirji in burbonke

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.

11 min 8. 5. 2025


Tekstilna tovarna Mura svoje stoletnice ni dočakala

Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi.

9 min 1. 5. 2025


Noč knjige v osnovni šoli Trstenik

Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.

14 min 24. 4. 2025


Park Škocjanske jame - z evropskimi sredstvi do varovanja narave

Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.

11 min 17. 4. 2025


Ljubljanica med arheološko najbogatejšimi rekami na svetu

V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

15 min 10. 4. 2025


Kdaj lahko v Krškem pričakujejo nov bazenski kompleks in Park urbanih športov?

Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

10 min 3. 4. 2025


Raznovrstnost in slikovitost Regijskega parka Pohorje

O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.

10 min 27. 3. 2025


Pa je pomlad prišla! Od Glazerjevih nagrad do gledališkega podviga mariborskih gimnazijcev

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.

11 min 20. 3. 2025


Vrh Julijcev: Pot do sožitja narave in človeka

Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

13 min 13. 3. 2025


Kolesarske steze se ne da v prostor umestiti kot špaget, trasa mora biti speljana čim bolj naravnost

Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

9 min 6. 3. 2025



Čakalna vrsta

Prispevki Lokalni čas

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine