Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
257 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
11 min 20. 2. 2025
Obiskali smo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec.
13 min 13. 2. 2025
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
10 min 6. 2. 2025
V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih.
12 min 30. 1. 2025
Strip predstavlja 9. umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili 8.festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.
11 min 23. 1. 2025
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
13 min 16. 1. 2025
Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem.
12 min 9. 1. 2025
V postojnski porodnišnici sta na prvi dan v mladem letu najprej prijokala na svet Zarja in Matej. Zarja bo veselje prinašala mladi postojnski družinici, Matej pa pivški. Medtem, ko se v beli stavbi veselijo novih, mladih življenj, pa članice skupine Pupe pridno kvačkajo rokavčke pomagavčke, ki pomagajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starostnikih ...
8 min 2. 1. 2025
Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.
12 min 26. 12. 2024
Rženi kruh, ki ga na Koroškem pripravljajo po stari recepturi z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Pripoveduje zgodbo o številnih generacijah, ki so sooblikovale prehransko kulturo. Njegovo pripravo danes ohranjajo na številnih gorskih kmetijah, znanje prehaja iz roda v rod. Tudi Tončka Rotovnik s kmetije Brdnik v Otiškem vrhu nad Dravogradom se je priprave naučila od svoje mame in znanje že predala naprej. Kot pravi, ga obvezno začnejo pripravljati že zvečer in šele naslednji dan gre v krušno peč. »Zdaj lahko domači kvas damo v hladilnik, včasih smo ga dali v omari. Tam je včasih tudi splesnel, potem smo šli pa k sosedu in smo ga vrnili drugič,« se spominja. Ena od kmetic leta Marjeta Ročnik s Prevalj je svoj čas spekla rekordnik 800 hlebov rženega kruha na teden. Danes ga speče pol manj, a z njim še vedno oskrbuje koroške vrtce, šole. »Veliko je moka, roka in prava ljubezen, da ga res delaš s srcem, ne pa pod prisilo,« je njena skrivnost za peko dobrega kruha. Na Koroškem včasih ženico za cel dan žetve plačali s hlebom rženega kruha, enako je veljalo, če je kdo cel dan odmetaval gnoj. »Koroški rženi kruh je osnovno živilo. En kmet koroški bo rekel »štikl rženega kruha pa krigl mošta«. To je kmetova hrana, ki poteši osnovno lakoto. Lahko pa je tudi več, praznična hrana. Še danes imamo na Koroškem lep običaj, da novorojencu za popotnico dajo krajec kruha, danes dodamo še klobaso, pecivo, denar,« razlaga etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja. S pripravo tega kruha povezan cel kup običajev, ki jih opiše Brigita Rajšter. »In vsak Korošec, ki je povezan s kruhom, ga bo vedno prekrižal, preden bo hleb prerezal. To je pri nas edino živilo, ki je ohranilo čaščenje po božje. Gospodinja blagoslavlja vsak del postopka priprave,« pojasni. Zakladnica informacij je tudi nova monografija, avtorica je prav Brigita Rajšter in fotograf Tomo Jeseničnik. Koroški rženi kruh pa so vpisali tudi kot nesnovno kulturno dediščino. Kot je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik, se s tem ohranja pomen rženega kruha, ki je postal še bolj prepoznaven. »Da so se domačini začeli še bolj zavedati njegovega pomena, kajti ta kruh nosi velike zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, na nekaterih kmetijah že stoletja.«
11 min 19. 12. 2024