Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
57 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Paul Valéry, francoski pesnik, esejist in filozof, se je rodil 30. oktobra 1871 in umrl 20. julija 1945. V Montpellierju je študiral pravo. Leta 1891 se je v Parizu seznanil z Mallarméjem, ki je imel nanj velik vpliv. Po letu 1893 je prišel za stalno v Pariz. Zaslovel je leta 1917 s pesnitvijo Mlada Parka in obveljal za največjega francoskega lirika svoje dobe. Sledili so še znamenita pesnitev Morsko pokopališče, zbirki Čari in Spevi ter številna druga dela. V slovenščini je leta 1992 izšel izbor njegovih pesmi, ki jih je prevedel Boris A. Novak, že prej pa je prevajalec pripravil radijski Literarni večer. Bralka je Anica Gladek, Igralci Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Aleš Jan, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1991.
35 min 17. 7. 2025
Urs Widmer je eden najbolj prepoznavnih švicarskih pisateljev, mojster kratke proze, pisec, ki je zlahka menjaval različne literarne žanre. Pri tridesetih je napisal knjigo, s katero se je uvrstil med perspektivne mlade avtorje. V naslednjih desetletjih so njegova dela njegov sloves samo še utrjevala. Pri njegovih začetkih je imel bržkone nekaj zaslug tudi oče, lingvist in profesor, prevajalec velikih imen francoske književnosti, odličen poznavalec ter kritičen ocenjevalec znanih sodobnikov. Med drugim si je dopisoval s Thomasom Mannom in Heinrichom Böllom, umrl pa je na dan, ko bi moral na literarnem večeru predstaviti mlado pesnico Ingeborg Bachmann. Vsekakor so ga starši močno zaznamovali, zato je razumljivo, da je tako očetu kot materi namenil knjigo. Najprej je izšel roman Materin ljubimec, nato Očetova knjiga. Družinsko zgodbo je zaokrožila njegova avtobiografija Potovanje na rob vesolja. Urs Widmer je umrl leta 2014 – takrat je oddajo o njem za Radio Slovenija pripravila Lučka Jenčič, ki je tudi prevedla odlomke iz vseh treh omenjenih knjig. Interpretirata dramska igralca Andrej Nahtigal in Matej Puc, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2014.
43 min 15. 7. 2025
Ob 230. obletnici smrti našega najpomembnejšega preporodnega književnika Antona Tomaža Linharta smo iz arhiva izbrali Literarni večer, za katerega je dr. Janko Kos preučil njegovo komediografijo. V oddaji boste lahko slišali tudi arhivske posnetke komedij Županova Micka in Matiček se ženi. Zrežirala sta ju Mirko Mahnič in Mirč Kragelj, v glavnih vlogah pa so nastopili Jože Zupan, Majda Potokar, Stane Česnik in Vika Gril. Vlogo Figara v Beaumarchaisovi komediji Veseli dan ali Figarova svatba, v prevodu Igorja Lampreta, je interpretiral Aleš Valič, vezno besedilo sta brala Nadja Jarc in Igor Velše. Oddajo je z glasbo opremil Marko Stopar, posnela sta jo Zoran Crnkovič in Zmago Frece, režiral jo je Grega Tozon. Produkcija 2006.
35 min 10. 7. 2025
Literarni večer namenjamo Beraški operi angleškega pesnika in komediografa Johna Gaya, predstavnika angleškega razsvetljenskega klasicizma, ki je živel med letoma 1658 in 1732. Opero so prvič uprizorili 29. januarja 1728 v Londonu, od tedaj pa je že vseskozi na repertoarju angleških gledališč. Bolj kot katero koli delo svoje dobe je vplivala na razvoj angleškega gledališča, vzpodbudila je vrsto posnetkov in predelav, ki pa razen Brechtove in Weillove niso imele večjega uspeha. Beraška opera je na videz popolnoma obrnila družbene in moralne norme osemnajstega stoletja, vendar je bolj kot to ob svojem času pomenila politično dejanje, saj gre za neprikrito satiro na tedanje politične mogotce. Ti je (treba je priznati) kljub čisto osebnim namigom niso nikoli prepovedali. Beraška opera je tudi začetnica tako imenovane glasbene drame, ki se je občinstvu na Angleškem priljubila, pri nas pa smo jo uveljavili šele pod Brechtovim vplivom. Kot tretjo plast pa je treba omeniti neprikrito zasmehovanje italijanske opere, zlasti take, kakršno je v tistem času pisal Händel. Prevod in priredba: Marjan Strojan, interpreti: Boris Cavazza, Damjana Černe, Olga Kacjan, Kristijan Muck, Marko Okorn, Boris Ostan, Majda Potokar, Srečo Špik in Aleš Valič, glasbena oprema: Marko Stopar, režija: Igor Likar. Posneto leta 1983. Redakcija: Marjan Strojan in Staša Grahek (ponovitev).
48 min 8. 7. 2025
Četrtega julija 1925 se je v vasi Ponikve na Krasu rodil Ciril Zlobec. Osnovno šolo je obiskoval v Avbru, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. V drugi svetovni vojni je bil partizan, po vojni je doštudiral slavistiko in potem delal kot novinar in pozneje kot urednik na radiu in televiziji. Veliko je prevajal, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Deloval je tudi kot politik. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njen podpredsednik. Zlobčev pesniški opus je izjemno obsežen – od skupne izdaje štirih avtorjev Pesmi štirih leta 1953 mimo zbirk Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Vračanja na Kras, Kras in Pesmi – vse do zbirke Glas leta 1980. Leta 1982 je zanjo prejel Prešernovo nagrado. V desetletjih do smrti leta 2018 je Zlobec izdal še veliko pesniških zbirk. Ob prejemu Prešernove nagrade leta 1982 pa je pesnik za radijski Literarni večer sam izbral pesmi, jih razporedil v pet tematskih skupin in jih povezal z razmišljanjem o svojem pesniškem ustvarjanju. Interpreti Miha Baloh, Polde Bibič, Boris Juh, Aleš Valič, tonska mojstrica Metka Rojc, režija Igor Likar. Posneto 1982. Redakcija France Vurnik, Staša Grahek (ponovitev).
41 min 3. 7. 2025
Ferdo Delak, slovenski gledališki in filmski režiser, publicist, eden najzanimivejših umetnikov v letih med obema vojnama, se je rodil 29. junija pred stodvajsetimi leti. Pripadal je skupini konstruktivistov, futuristov, ekspresionistov; okrog njega in njegove revije Tank se je zbrala takratna umetniška avantgarda. Bil je tudi igralec, pisal je priredbe; najbolj znana je njegova dramatizacija Cankarjevega Hlapca Jerneja. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film Triglavske strmine. Oddajo o Ferdu Delaku je avtorica oddaje Vida Curk oblikovala na osnovi knjige Dušana Moravca z naslovom Iskanje in delo Ferda Delaka. Nastopajo Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Kurent, Slavko Cerjak, Božo Vovk in Zoran More. Glasbo je izbral Peter Čare, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič. Prvič je bila na sporedu leta 1995.
41 min 1. 7. 2025
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.
42 min 26. 6. 2025
Epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju še vedno ostaja odprta za interpretacije. Avtorica oddaje: Iva Ciglar, igralci Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Branko Jordan, Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon, bralca Bernard Stramič in Mateja Perpar. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Federico Comar in Urban Gruden. Režija: Alen Jelen. Posneto oktobra 2018.
40 min 24. 6. 2025
Literarni večer namenjamo francoskemu filozofu, pisatelju in dramatiku Jeanu - Paulu Sartru. V njem je utemeljitelj francoskega eksistencializma predstavljen kot prozaist. Sartre je v svojih leposlovnih delih nazorno opisal, kako človek v praznem in nesmiselnem svetu doživlja temeljne eksistencialne občutke, kot sta tesnoba in gnus, na drugi strani pa mu je v njem odprta možnost za snovanje in uresničevanje ciljev, ki odpirajo pot v svobodo. Avtorica je Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Jože Udovič (prevedel je Gnus) in Vital Klabus (Zid in V zrelih letih), bralka Anja Rupel, interpreti pa Slavko Cerjak, Uroš Maček in Boris Juh. Glasbena oprema je delo Marka Stoparja, za ton in montažo je skrbel Mirko Marinšek, režiral je Igor Likar. Produkcija leta 1995. Urednika oddaje sta Marjan Kovačevič Beltram in Staša Grahek.
39 min 19. 6. 2025
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
43 min 27. 5. 2025