Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Prvi
54 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Robert Musil velja za enega največjih avstrijskih pripovednikov, ne le 20. stoletja, temveč avstrijske književnosti sploh. Rodil se je leta 1880 v Celovcu, mladost je preživel v mestu Steyer in v Brnu, delno pa tudi v avstro-ogrskih kadetnicah. Po študiju strojništva se mu je ponujala znanstvena kariera, vendar se je odločil še za študij filozofije in psihologije v Berlinu. Med prvo svetovno vojno je služil kot častnik v avstrijski vojski, po vojni pa se je preživljal kot časnikar in gledališki kritik, po večini ob podpori prijateljev in založnikov. Zadnjih dvajset let življenja je posvetil pisanju svojega velikega romana Mož brez posebnosti, vendar ga ni dokončal. Umrl je leta 1942 v izgnanstvu v Ženevi. Avtor Literarnega večera o Musilu Matej Venier je v oddajo uvrstil črtico Muholovec iz leta 1913 ter odlomka iz Musilovega življenjskega dela Mož brez posebnosti in prvenca Zablode gojenca Törlessa, ki je izšel leta 1906. Z njim je pisatelj v hipu zaslovel. Knjiga velja za začetek ekspresionistične proze. Prevajalci so Darko Dolinar, Janez Gradišnik in Matej Venier, avtor scenarija Matej Venier, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
41 min 30. 1. 2025
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
46 min 28. 1. 2025
Ameriška pisateljica Ayn Rand se je rodila 2. februarja 1905 v Sankt Peterburgu v Rusiji, pri 21 letih pa je emigrirala v Združene države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma, svojo filozofsko naravnavnost pa je prenašala tudi v romane. Njeni nazori, življenje in pisanje so bili namreč tesno povezani in prepleteni. Scenarij: Katarina Mahnič, prevajalca Katarina Mahnič in Miha Avanzo, igralci Vesna Jevnikar, Brane Grubar in Branko Jordan, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič. Režija: Igor Likar. Oddaja je bila posneta januarja 2015.
42 min 23. 1. 2025
Ernesto Cardenal (20. 1. 1925–1. 3. 2020) je bil nikaragovski pesnik, duhovnik in politik. Aktivno je sodeloval v sandinistični revoluciji in bil v letih od 1979 do 1987 minister za kulturo. Cardenal je bil odličen poznavalec staroselskih civilizacij in njihovih družbenih ureditev, to pa se je odslikalo tudi v njegovem pesniškem opusu. V oddaji predstavljamo njegovo pesnitev Quetzalcoatl, upesnjeni mit o starodavnem srednjeameriškem božanstvu. Prevajalec Ciril Bergles, režiserka Elza Rituper, interpreti Majda Grbac, Radko Polič Rac, Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje France Vurnik in Petra Meterc. Produkcija 1990.
39 min 21. 1. 2025
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
66 min 21. 1. 2025
Petnajstega januarja 1795 se je v Moskvi rodil dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal s komedijo Gorje pametnemu, satiričnim prikazom tedanje ruske družbe iz leta 1824. Avtor scenarija: Rado Rupar, prevajalca: Josip Vidmar, Vladimir Levstik, interpreti: Igor Samobor, Nataša Tič Ralijan, Vojko Zidar, Zlatko Šugman, Andrej Nahtigal, Jožef Ropoša in Polona Juh, režiserka: Irena Glonar, napovedovalka: Tonja Rahonc, glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc, tonska mojstra: Staš Janež in Zmago Frece, urednika oddaje: Metod Pevec, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1995.
41 min 16. 1. 2025
Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišimovega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter poslušali interpretacije odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, režiserka Elza Rituper, interpreti Maja Šugman, Marijana Klanšek Slovenija, Marko Simčič in Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednici oddaje Jasna Škrijnar Taufer in Petra Meterc. Posneto leta 1980.
45 min 14. 1. 2025
Ana Jasmina Oseban je pripravila Literarni večer o nemški pisateljici Elisabeth Langgässer, najbolj znani po romanu Neizbrisni pečat iz leta 1946. Avtorica, ki je kot Poljudinja preživela drugo svetovno vojno, se je v svojih delih vselej posvečala raziskovanju nasprotujočih si psiholoških vzgibov človeka ter bitke med dobrim in zlom, ki jo je pogosto izražala prek alegorij in krščanske simbolike. Interpretirata Saša Mihelčič in Maja Končar, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija 2017.
40 min 9. 1. 2025
Literarni večer namenjamo angleški poeziji – tokrat bo v središču pozornosti devet manj znanih pesnikov angleške romantike. Čeprav so bili v svojem času velike in slavne literarne osebnosti, jih današnji bralci in poslušalci ne poznamo zelo dobro. Zato je nocojšnja oddaja še toliko dragocenejša. Avtor oddaje Andrej Arko, prevajalca Andrej Arko in Marjan Strojan, interpreti Pavle Ravnohrib, Aleš Valič in Gregor Čušin, bralca Nataša Dolenc, Sašo Hribar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Metka Rojc in Martin Florjančič. Režija Gegor Tozon. Posneto leta 1994.
58 min 7. 1. 2025
14. decembra smo obeležili 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka, pisatelja, igralca, šansonjerja, ki se je v svojem delu zavezal žlahtnemu humorju, s katerim pa je izpovedoval izredno resnobne in tragične resnice o človeških življenjih in usodah. V radijskem arhivu smo izbrskali oddajo iz leta 1974, v kateri slišimo Ježka, ko interpretira svoje šansone, vmes pa govori o svojem ustvarjanju ter življenjskih nazorih in izkušnjah. Avtorica oddaje Julka Vahen, govori in interpretira Frane Milčinski Ježek, režiser Grega Tozon, tonska mojstrica Metka Rojc. Posneto leta 1974.
47 min 2. 1. 2025