Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
53 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Vajeni smo interpretacij pesmi Prešernovih Poezij sodobnih dramskih igralcev ob različnih kulturnih praznovanjih, tokrat pa smo izkoristili redko prednost Radia Slovenija in v oddajo uvrstili interpretacije dramskih igralcev različnih generacij iz bogatega arhiva. Poezije interpretirajo: Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi ‒ Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica) in Jurij Souček (Zdravljica). Urednik oddaje: Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miha Klemenčič. Produkcija leta 2020.
39 min 6. 2. 2025
France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.
43 min 4. 2. 2025
Robert Musil velja za enega največjih avstrijskih pripovednikov, ne le 20. stoletja, temveč avstrijske književnosti sploh. Rodil se je leta 1880 v Celovcu, mladost je preživel v mestu Steyer in v Brnu, delno pa tudi v avstro-ogrskih kadetnicah. Po študiju strojništva se mu je ponujala znanstvena kariera, vendar se je odločil še za študij filozofije in psihologije v Berlinu. Med prvo svetovno vojno je služil kot častnik v avstrijski vojski, po vojni pa se je preživljal kot časnikar in gledališki kritik, po večini ob podpori prijateljev in založnikov. Zadnjih dvajset let življenja je posvetil pisanju svojega velikega romana Mož brez posebnosti, vendar ga ni dokončal. Umrl je leta 1942 v izgnanstvu v Ženevi. Avtor Literarnega večera o Musilu Matej Venier je v oddajo uvrstil črtico Muholovec iz leta 1913 ter odlomka iz Musilovega življenjskega dela Mož brez posebnosti in prvenca Zablode gojenca Törlessa, ki je izšel leta 1906. Z njim je pisatelj v hipu zaslovel. Knjiga velja za začetek ekspresionistične proze. Prevajalci so Darko Dolinar, Janez Gradišnik in Matej Venier, avtor scenarija Matej Venier, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
41 min 30. 1. 2025
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
46 min 28. 1. 2025
Ameriška pisateljica Ayn Rand se je rodila 2. februarja 1905 v Sankt Peterburgu v Rusiji, pri 21 letih pa je emigrirala v Združene države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma, svojo filozofsko naravnavnost pa je prenašala tudi v romane. Njeni nazori, življenje in pisanje so bili namreč tesno povezani in prepleteni. Scenarij: Katarina Mahnič, prevajalca Katarina Mahnič in Miha Avanzo, igralci Vesna Jevnikar, Brane Grubar in Branko Jordan, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič. Režija: Igor Likar. Oddaja je bila posneta januarja 2015.
42 min 23. 1. 2025
Ernesto Cardenal (20. 1. 1925–1. 3. 2020) je bil nikaragovski pesnik, duhovnik in politik. Aktivno je sodeloval v sandinistični revoluciji in bil v letih od 1979 do 1987 minister za kulturo. Cardenal je bil odličen poznavalec staroselskih civilizacij in njihovih družbenih ureditev, to pa se je odslikalo tudi v njegovem pesniškem opusu. V oddaji predstavljamo njegovo pesnitev Quetzalcoatl, upesnjeni mit o starodavnem srednjeameriškem božanstvu. Prevajalec Ciril Bergles, režiserka Elza Rituper, interpreti Majda Grbac, Radko Polič Rac, Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje France Vurnik in Petra Meterc. Produkcija 1990.
39 min 21. 1. 2025
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
66 min 21. 1. 2025
Petnajstega januarja 1795 se je v Moskvi rodil dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal s komedijo Gorje pametnemu, satiričnim prikazom tedanje ruske družbe iz leta 1824. Avtor scenarija: Rado Rupar, prevajalca: Josip Vidmar, Vladimir Levstik, interpreti: Igor Samobor, Nataša Tič Ralijan, Vojko Zidar, Zlatko Šugman, Andrej Nahtigal, Jožef Ropoša in Polona Juh, režiserka: Irena Glonar, napovedovalka: Tonja Rahonc, glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc, tonska mojstra: Staš Janež in Zmago Frece, urednika oddaje: Metod Pevec, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1995.
41 min 16. 1. 2025
Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišimovega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter poslušali interpretacije odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, režiserka Elza Rituper, interpreti Maja Šugman, Marijana Klanšek Slovenija, Marko Simčič in Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednici oddaje Jasna Škrijnar Taufer in Petra Meterc. Posneto leta 1980.
45 min 14. 1. 2025
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
32 min 26. 3. 2024