Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
57 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Pesniška pokrajina Bukovine, danes sestavni del nemške književnosti, je za večino slovenskih bralcev novo odkritje. Marsikdo je sicer slišal za bukovinske Nemce, ne pozna pa njihovega prispevka k svetovni književnosti. Ker se stroka temu otočku na skrajnem robu habsburške monarhije intenzivneje posveča šele od 80. let 20. stoletja naprej, je pojem literarne Bukovine celo v nemškem jezikovnem prostoru bolj domač samo germanistom in ljubiteljskim raziskovalcem. V oddaji Poezija iz Bukovine Ana Jasmina Oseban predstavlja nekaj avtoric in avtorjev iz Bukovine preteklih časov, ki so ustvarjali v nemškem jeziku. Prevajalki in prevajalec Ana Jasmina Oseban, Nada Grošelj in Vid Snoj, interpretirajo Saša Mihelčič, Lotos Vincenc Šparovec in Milan Štefe, vezno besedilo bereta Jasna Rodošek in Renato Horvat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
44 min 21. 10. 2025
Mineva 280 let od smrti Jonathana Swifta, anglo-irskega pisatelja s preloma 17. in 18. stoletja; današnji bralci ga po večini poznajo po Guliverjevih potovanjih, v Literarnem večeru pa lahko slišite njegove strupeno kritične pamflete. Tina Mahkota je za Literarni večer izbrala in prevedla tri: Meditacijo o metlinem držaju, Skromni predlog za preprečevanje otrokom revežev na Irskem, da postanejo breme svojim staršem ali deželi in s katerim se jih napravi javno koristne, ter Ko nekoč bom star. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Mahkota, bralka Barbara Zupan, interpret Aleš Valič, tonski mojster Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon. Posneto 2008. Urednica oddaje Staša Grahek.
32 min 16. 10. 2025
11. oktobra mineva sto štirideset let odkar se je rodil François Mauriac, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1952; dvajset let prej je že postal član Francoske akademije. Bil je izjemno plodovit, njegova zbrana dela obsegajo kar dvanajst enot. Velja za katoliškega pisatelja, kar pa ni vplivalo na njegove politične poglede. V številnih psiholoških tradicionalnih romanih analizira probleme greha, negativnih strani človeškega duha, pa tudi osamljenosti in pomanjkanja ljubezni. Oddajo je pripravila Bojana Beltram Kovačevič. Prevajalci Zoja Skušek Močnik, Edvard Kocbek in Jakob Šolar, bralca Menči Klančar in Slavko Kastelic, igralca Milan Štefe in Andrej Kurent, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič, urednika oddaje Marjan Kovačević Beltram in Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 1995.
39 min 14. 10. 2025
Madžarski pisatelj László Krasznahorkai (1954) je nobelovo nagrado za književnost prejel za "svoj presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti". Krasznahorkai, ki je pred 11 leti prejel tudi nagrado Vilenica, je avtor osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe. V svojih delih mojstrsko orisuje koreografijo pasti, anatomijo uničenja in apokaliptično videnje sveta. Poleg romana Satanov tango (Beletrina, 2023) lahko v slovenščini beremo tudi Krasznahorkaijev roman Vojna in vojna (Cankarjeva založba, 2015) in zbirko kratkih zgodb Svet gre naprej (Beletrina, 2020), vse v prevodu Marjance Mihelič. Avtorica scenarija in prevajalka Marjanca Mihelič, interpreta Brane Grubar in Blaž Šef, bralca veznega besedila Bernard Stramič in Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Leto nastanka 2014.
36 min 9. 10. 2025
7. oktobra 2025 Thomas Michael Keneally, avstralski pisatelj, dramatik, esejist in igralec, praznuje devetdeset let. Njegovo ime povezujemo predvsem z romanom Schindlerjev seznam, po katerem je režiser Steven Spielberg posnel svoj slavni film. Thomas Keneally je sicer avtor številnih romanov, dram in scenarijev. Tadeja Šergán je za oddajo izbrala odlomke iz romanov Schindlerjev seznam in Balada o črnem Jimmiju, ki ju imamo tudi v slovenščini. Prvega je prevedel Rudi Meden, drugega pa Dušan Ogrizek.
35 min 7. 10. 2025
Pisatelj Klaus Mann (1906–1949), sin slavnega avtorja Čarobne gore in nobelovca Thomasa Manna, je bil že v zgodnjih letih uporniška duša. Po menjavanju gimnazij je končal v internatu šole za "težavne" mladostnike, ki pa ga je moral že po letu dni zaradi odkrite ljubezni do sošolca zapustiti. Literarni večer o avtorju romana Mefisto je pripravil pisatelj in filmski režiser Tone Frelih. Avtor scenarija Tone Frelih, prevajalci Vladimir Levstik, Lado Kralj, Tone Frelih, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bralka Alenka Resman, interpreta Zvone Hribar in Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent tonskega mojstra Martin Florjančič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2006.
38 min 2. 10. 2025
Jacek Dukaj (1974) velja za najbolj priljubljenega sodobnega poljskega pisca znanstvene fantastike. Študiral je filozofijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Izdal je več zbirk znanstvenofantastičnih zgodb, med drugim V deželi nevernikov, ki je leta 2021 izšla tudi v slovenščini, in Kralj bolečine ter romane Črni oceani, Roparjeva hči, Extensa, Drugi spevi, Starost aksolotla in druge. V nekaterih znanstveno podlago nadomešča s historiozofsko in ustvarja alternativne modele zgodovine. Taka sta romana Led iz leta 2007, za katerega je leta 2009 prejel nagrado Evropske unije za književnost, in Cesarstvo oblakov iz leta 2018. Dukajeva dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, je prejemnik nagrade sklada Kościelskih ter večkratni dobitnik poljskih nagrad za znanstvenofantastično in fantazijsko književnost. V Literarni večer smo uvrstili nekaj odlomkov iz romana Cesarstvo oblakov. Avtorica scenarija in prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Barbara Cerar, bralca spremnega besedila Ajda Sokler in Igor Velše, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Leto nastanka 2025.
39 min 30. 9. 2025
Literarni večer iz leta 1978, ki ga je takrat zasnoval Niko Jež in zanj tudi prevedel odlomke iz literarnih del, predstavlja pripovedno prozo na Poljskem med obema vojnama in zajema vse pomembne tokove poljske proze pred drugo svetovno vojno, od družbeno angažiranega pisanja Żeromskega in Kruczkowskega, prek socialne proze Marie Dąbrowske in Zofie Nałkowske, do proznega ustvarjanja modernistov, med katerimi ima posebej pomembno mesto Bruno Schulz. Avtor scenarija Niko Jež, avtorji in avtorici literarnih del Stefan Żeromski, Maria Dąbrowska, Zofia Nałkowska, Leon Kruczkowski, Bruno Schulz, prevajalci Niko Jež, France Vodnik in Severin Šali, režiser Dušan Mauser, interpret Tone Gogala, bralka Majda Grbac, urednika oddaje Drago Bajt in Petra Meterc. Posneto leta 1978.
45 min 25. 9. 2025
Anton Podbevšek (1898–1981), utemeljitelj poetike futurizma in ekspresionizma v slovenski poeziji, velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije ter odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. Slednje velja predvsem za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, vanjo pa je avtor vključil pesmi, v katerih je uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopoma je prehajal k vedno daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se naslanjajo na bivanjsko, vojno, pa tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida te pesniške zbirke ponavljamo oddajo iz leta 1972, v kateri pesnik sam interpretira svojo poezijo in skozi pogovor z avtorjem oddaje Alešem Bergerjem predstavi svoje ustvarjanje. Zanimivo je bilo tudi ozadje nastajanja oddaje, ki ga Berger predstavil v pogovoru z Matejem Juhom pred tem. Avtor oddaje Aleš Berger, interpret Anton Podbevšek, režiser Jože Vozny, urednika oddaje Aleš Berger in Gregor Podlogar, leto nastanka 1972.
44 min 23. 9. 2025
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
43 min 27. 5. 2025