Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
57 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
41 min 2. 12. 2025
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
40 min 27. 11. 2025
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
41 min 25. 11. 2025
Dansko pisateljico Karen Blixen (1885–1962) poznamo tudi po njenem psevdonimu, ki pa je le eden izmed mnogih, namreč Isak Dinesen. Tina Mahkota je pripravila oddajo o njenem vznemirljivem življenju in zanimivem ustvarjanju, vanjo pa je vključila odlomke iz njene spominske proze Spomin na Afriko v prevodu Maje Kraigher, zgodbo Prstan ter odlomek iz zgodbe Babettina gostija – oboje je prevedla Tina Mahkota. Interpretirata Violeta Tomič in Martina Maurič Lazar, vezno besedilo bere Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
42 min 20. 11. 2025
Audre Lorde (1934 – 1992), temnopolta ameriška lezbična pesnica in aktivistka je objavila deset pesniških zbirk, zadnja je izšla postumno. Med letoma 1991 in 1992 je bila imenovana za poeto laureato zvezne države New York. Kot pesnica je znana po tehnični dovršenosti svoje poezije, v kateri je pogosto odpirala vprašanja strukturne diskriminacije, vselej skozi prizmo ljubezni. Bila je tudi soustanoviteljica feministično naravnanega založniškega združenja Kuhinjska miza: založba nebelopoltih žensk.
38 min 18. 11. 2025
15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.
26 min 13. 11. 2025
Literarni večer namenjamo pisateljici Miri Mihelič, ki se je rodila leta 1912, umrla pa septembra 1985. V Literarnem večeru, ki je bil posnet tri leta pred njeno smrtjo, pisateljica razmišlja o svoji ustvarjalni poti, vanj pa je vključen tudi odlomek iz romana Mavrica nad mestom; to je zadnja knjiga trilogije Plamen ali dim, v kateri Mira Mihelič sledi štirim rodovom družine Raven v času 1. in 2. svetovne vojne ter v povojnem obdobju. Avtorica oddaje Maja Žel Nolda, interpret Aleš Valič, bralec Rado Časl, glasbena oprema Peter Čare, tonska izvedba Metka Rojc in Sandi Zgonc, režija Irena Glonar. Posneto 1982.
40 min 11. 11. 2025
Francoski dramatik Prosper Mérimée se je rodil 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživljal z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetovo istoimensko opero. V Literarnem večeru boste slišali eno od starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnega leta 1961. Avtorica oddaje: Maša Slavec, prevajalec: Karel Dobida, interpreti: Aleksander Valič, Duša Počkaj, Jurij Souček, Lojze Rozman, Stane Česnik, Tone Homar in Vladimir Skrbinšek, režiserka: Maša Slavec, tonska mojstrica: Ivica Dolinar, urednik oddaje: Mitja Mejak, leto nastanka: 1961.
46 min 6. 11. 2025
Platon je svoje misli izražal v pesniškem slogu, dialog pa mu je veljal za najlepšo in najprimernejšo obliko književnega izraza. Platonovo razumevanje poezije in umetnosti sploh je še vedno aktualno v sodobni estetski misli. Oddajo je leta 1997 pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Prevajalca Anton Sovre in Jože Košar, dramski igralci Boris Juh, Tomaž Gubenšek, Radko Polič, bralca Maja Šumej in Slavko Kastelic, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 1997.
38 min 4. 11. 2025
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
43 min 27. 5. 2025