Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
54 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Maria Pawlikowska Jasnorzewska, najbolj znana poljska pesnica obdobja med obema vojnama, je izdala dvanajst pesniških zbirk, od Gradov v oblakih (1922), Poljubov (1926), Gozdne tišine (1928) do Žrtvenega goloba (1941). Bila je tudi dramatičarka in je do leta 1939 napisala petnajst dram, pretežno komedij, v katerih je obravnavala tabujske teme, kot so splav, zunajzakonska zveza, celo incest. Toda najbolj je zaslovela z lirično poezijo, osredotočeno na ljubezenske in druge eksistencialne teme, kot so minevanje, staranje, smrt, vojna in domotožje. Septembra 1939 se je po uprizoritvi farse Baba Čudo, ostre satire na Hitlerja in nacizem, skupaj s svojim tretjim možem umaknila v Blackpool v Angliji, kjer je zbolela in leta 1945 umrla. Leto 2025, v katerem zaznamujemo 80. obletnico pesničine smrti, je bilo na Poljskem razglašeno za leto Marie Pawlikowske Jasnorzewske. Oddajo je pripravila Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Bernard Stramič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
38 min 29. 5. 2025
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
43 min 27. 5. 2025
V Literarnem večeru se posvečamo ameriško-mehiški avtorici Jennifer Clement. Izšli so trije slovenski prevodi njenih del, biografija Vdova Basquiat leta 2014 pri LUD Šerpi (prevajalka Ana Pepelnik), roman Molitve za ugrabljene leta 2017 pri Sodobnosti International (prevajalka Dušanka Zabukovec), leta 2021 pa zbirka poezije Ledeni mož pri KUD festival Izrekanja (prevajalka Neža Vilhelm). Od leta 2015 do leta 2021 je bila predsednica organizacije PEN, ki je, tudi po njeni zaslugi, v tistem obdobju sprejela t. i. Ženski manifest. Avtorica scenarija je Dušanka Zabukovec, prevajalki Dušanka Zabukovec in Ana Pepelnik, režiserka Ana Krauthaker, interpretki Sara Dirnbek in Doroteja Nadrah, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strehar in Urban Gruden, urednici oddaje pa Staša Grahek in Petra Meterc. Leto nastanka: 2020.
40 min 22. 5. 2025
Romana Zapiski iz mrtvega doma in Zapiski iz podtalja sta zgodnji in prelomni deli Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega – s prototipi junakov in poglavitnimi tematikami sta pozneje vplivali na njegove velike romane. Zapiski iz mrtvega doma so prva knjiga, ki govori o carski katorgi, Zapiski iz podtalja pa prvič ponazarjajo ruskega podtalnega človeka. Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, prevajalca Borut Kraševec (Zapiski iz mrtvega doma) in Janko Moder (Zapiski iz podtalja), dramski igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
35 min 20. 5. 2025
Francoskega pisatelja Raymonda Queneauja (1903–1976) poznamo v Sloveniji po njegovih najbolj priljubljenih proznih delih, Cica v metroju, Moj prijatelj Pierrot, Vaje v slogu in Modre cvetke, medtem ko ostaja kot pesnik slovenskemu bralcu neznan, četudi je napisal več kot deset pesniških zbirk. Za Literarni večer smo izbrali zbirko z naslovom Pouličevanja, ki je izšla leta 1967. Avtor oddaje in prevajalec: Aleš Berger, interpreti: Brane Grubar, Matej Puc, Branko Šturbej in Boris Ostan, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednici: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2013.
27 min 15. 5. 2025
Literarni večer posvečamo 80. obletnici uradnega konca druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti smo iz našega arhiva izbrali oddajo iz leta 1985, namenjeno literarnim besedilom, nastalih v petdesetih, šestdesetih in vse do osemdesetih let 20. stoletja, vsem pa je skupno to, da opisujejo izkušnjo druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil literarni zgodovinar Marjan Dolgan, vanjo je vključil odlomke iz del Črna orhideja Edvarda Kocbeka, Zarjavele medalje Saše Vuge, Menuet za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana, Gavžen hrib Jožeta Snoja in Ljubezen Marjana Rožanca. Interpretirajo dramski igralci Boris Kralj, Jurij Souček in Aleš Valič, vezno besedilo bere Vera Žnidaršič, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režija Aleš Jan, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 1985.
44 min 8. 5. 2025
John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". Zato je pri njem v ospredju refleksiven proces, ob pomoči katerega zunanja stvarnost vstopa v pesnikovo imaginacijo in se v njej nalaga. Ni torej nikakršne razlike med izkustvom in zapisom tega izkustva, temveč gre za pesem, ki se pojavlja sočasno z izkustvom, kar je bistvo Ashberyjevega pesniškega ustvarjanja. Avtor oddaje Uroš Zupan, prevajalec Aleš Debeljak, interpreta Boris Ostan in Aleš Valič, režiser Gregor Tozon, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1996.
34 min 6. 5. 2025
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
84 min 25. 3. 2025
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
46 min 28. 1. 2025
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
66 min 21. 1. 2025