Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
227 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Hugo Mujica, rojen leta 1942, velja za enega največjih sodobnih argentinskih besednih ustvarjalcev, po besedah poznavalcev tudi za »najrelevantnejši odraz filozofske razsežnosti v sodobni latinskoameriški poeziji«. Pesnik, esejist in pisatelj, ki se je iz meniha trapista prelevil v katoliškega duhovnika, nekoč pa je bil del hipijevskega gibanja, ima globok odnos do jezika in besede, poezija pa je zanj eksistencialno dogajanje, dejanje, v katerem se sooča z robom mišljenja. O avtorju in njegovi poetiki razmišljamo z dobrim poznavalcem Mujicovega dela, pesnikom, prevajalcem in univerzitetnim predavateljem, dr. Branetom Senegačnikom.
43 min 5. 5. 2025
Andreï Makine je slovenskim bralcem vse prej kot neznani avtor. V slovenščini lahko beremo kar devet njegovih knjig – osem romanov in dramo, pri prevodu vseh pa je kot prevajalka ali soprevajalka oz. mentorica sodelovala dr. Nadja Dobnik. Leta 2010 in 2019 je bil Makineov roman Francoski testament tudi eden od dveh izbranih za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine. Ob izidu ponatisa slovenskega prevoda avtorjevega dela Glasba njegovega življenja bomo zato z dr. Nadjo Dobnik razmišljali o Makineovi poetiki, o delu Glasba njegovega življenja ter o nekaterih ključnih vprašanjih, ki jih pred bralca postavljajo pisateljeva dela.
41 min 13. 3. 2025
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske književnosti razmišljamo z Veroniko Rot.
43 min 13. 3. 2025
Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo – njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana. O njej razmišljamo z Gašperjem Krajncem, pa ne le o njej, pač pa tudi o razmerju med jezikom in ilustracijo v risoromanu, o tem, kako v njem podajati zgodbo ali kako nastaja kompozicija stripa oz. risoromana.
34 min 13. 3. 2025
Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo – njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana. O njej razmišljamo z Gašperjem Krajncem, pa ne le o njej, pač pa tudi o razmerju med jezikom in ilustracijo v risoromanu, o tem, kako v njem podajati zgodbo ali kako nastaja kompozicija stripa oz. risoromana.
43 min 13. 3. 2025
Tržaški pesnik, pisatelj, dramatik in kritik Marij Čuk je od 10. decembra lani predsednik Društva slovenskih pisateljev. Izvoljen je bil na izrednem volilnem občnem zboru in prejel zelo veliko podporo. Marij Čuk je bil pred tem že leto dni član upravnega odbora Društva, vodstvene funkcije pa mu niso neznane, saj je, med drugim, deset let deloval tudi kot direktor slovenskega informativnega programa italijanske Rai. Njegov mandat na čelu Društva slovenskih pisateljev se bo iztekel 12. decembra 2026. Tokrat s Čukom razmišljamo predvsem o kondiciji društva, o Čukovi viziji delovanja te ustanove, pa tudi o nekaterih pomembnejših projektih, ki so pred njo – najvidnejši je seveda festival Vilenica, ki bo letos potekal štiridesetič.
44 min 13. 3. 2025
Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih razmišljamo s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.
41 min 13. 3. 2025
Junija bomo zaznamovali 20 let od izida prve številke revije Poetikon, naše prve in za zdaj še edine revije, namenjene izključno poeziji in poetičnemu. V tem obdobju je izšlo 63 zvezkov Poetikona, natisnjenih je bilo dobrih 13 tisoč strani revije, svoje izvirne pesmi pa je v njej objavilo več kot 750 pesnic in pesnikov. V Literarno matinejo smo zato povabili pesnika Ivana Dobnika in Zorana Pevca. Oba sta bila med idejnimi pobudniki za nastanek revije, Ivan Dobnik je njen odgovorni urednik še danes.
46 min 13. 3. 2025
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
42 min 9. 3. 2025
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, se kot literarna teoretičarka in literarna zgodovinarka že desetletja ukvarja s poezijo in pripovedjo. S knjigo Drevo delfin, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph, pa se je profilirala tudi kot leposlovna ustvarjalka, natančneje: pesnica. Knjiga poezije Drevo delfin je njen leposlovni prvenec, ki se ponaša z izvirno, samosvojo, mnogoplastno pesniško govorico, na tematski ravni pa z odprtostjo do drugega ter z ostrino pogleda, ki reflektira intimne in družbene odnose oziroma strukture.
49 min 3. 3. 2025