Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
253 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
49 min 29. 10. 2025
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
49 min 29. 10. 2025
Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, je nedavno praznovala svojih dvajset let. Izhaja pri založbi UMco, ki letos prav tako obhaja pomemben jubilej, namreč 25 let delovanja. Do danes je pod okriljem UMca izšlo prek 500 knjižnih naslovov, prek 200 številk revije Premiera in 188 številk revije Bukla. Za dve desetletji uspešnega življenja brezplačnika, za to, da se slovenski bralci še lahko znajdemo v poplavi novih knjižnih naslovov sta zaslužna urednika in založnika mag. Renate Rugelj in dr. Samo Rugelj, ki je tudi sam avtor. Z njima razmišljamo o življenju in programskih smernicah založbe UMco ter revije Bukla, pa tudi o karakteristikah našega založniškega in knjigotrškega prostora nekoč in danes.
51 min 22. 10. 2025
Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za književnost je že razkrit, to je madžarski pisatelj László Krasznahorkai. A kako je bilo nekoč, kako se je skozi leta spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade. V luči nedavne razglasitve letošnjih nobelovcev vas vabimo k poslušanju pogovora z dr. Nado Grošelj, ki je v oddaji, pred petimi leti, skušala odgovoriti prav na ta vprašanja.
30 min 15. 10. 2025
10 let po izidu izvirnika smo končno dobili tudi slovenski prevod romana Poletje, ko sem se naučila leteti mednarodno uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović. V prevodu Klarise Jovanović in s spremno besedo Saša Puljarevića je izšel pri založbi Malinc, kar pomeni tudi, da je besedilo oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. Delo Poletje, ko sem se naučila leteti običajno nosi oznako mladinski roman, a bi ga lahko označili za transgeneracijsko besedilo, ki bo s humorjem, subtilno obravnavo težkih tem, odličnim prikazom kompleksnih likov in njihovih usod, ter, ne nazadnje, z zanimivo zgodbo in mojstrsko ubeseditvijo, nagovorilo zelo različne generacije bralcev. Več pa s Sašem Puljarevićem, avtorjem spremnega besedila k slovenskemu prevodu romana.
40 min 8. 10. 2025
Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in plodovitih sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let minulega stoletja, v slovenščino pa imamo prevedeni dve njegovi knjigi. Zbirko avtorjevih liričnih miniaturk Razglednice od mrtvih je prevedla Jolka Milič, izšla pa je leta 2015 pri Kulturnoumetniškem društvu Apokalipsa. Knjigo Prepusti pot drevesom, za katero njena prevajalka Kristina Jurkovič pravi, da »je destilat avtorjeve obsežne pesniške produkcije,« pa je v zbirki Nova lirika leta 2024 izdala založba Mladinska knjiga. Arminiovo poezijo določa južna Italija – njena pokrajina, njeni prebivalci, majhne, opustele vasi, določa pa jo tudi minljivost, ki je nenehno zaledje avtorjeve pesniške govorice. Poetiko Franca Arminia predstavljamo s Kristino Jurkovič.
43 min 1. 10. 2025
Elizabeth Hardwick še danes, slabi dve desetletji po svoji smrti, velja za eno najbolj eminentnih ameriških literarnih kritičark in esejistk. Čeprav je njen leposlovni opus manj obsežen, ga številni profesionalni bralci po kakovosti postavljajo ob bok njenemu publicističnemu in esejističnemu delu, pri tem pa izpostavljajo njeno izjemno eruducijo, slogovno mojstrstvo, lucidnost, samosvojost. V slovenščini jo lahko spoznavamo s knjigo Nespečne noči, ki je v prevodu Pie Prezelj izšla pri založbi LUD Šerpa. Knjigo nekateri uvrščajo med romane, drugi med avtobiografske leposlovne pripovedi, tretji med avtofikcijo. Tudi o tem razmišljamo s prevajalko Pio Prezelj. Še bolj pa o tem, zakaj je to delo stilistična mojstrovina, kaj ga ob odsotnosti jasne zgodbene linije veže v močno celoto in o tem, kakšno mesto zavzemajo Nespečne noči v kontekstu sodobne ameriške književnosti.
38 min 27. 9. 2025
Pesnik in prevajalec Peter Semolič je od leta 1991, ko je izšel njegov knjižni prvenec, pesniška zbirka Tamariša, ustvaril bogat in prepoznaven pesniški opus, ki trenutno obsega že šestnajst knjig. Doslej zadnja med njimi, Žalostinke za okroglo zemljo, je izšla leta 2024 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura in avtorju letos prinesla nominacijo za Veronikino nagrado. Žalostinke za okroglo zemljo se zdijo spet nekoliko osebnejše Semoličevo delo, ki ga zaznamuje zanimiva dvojnost: po eni strani gre za slogovno in tematsko zelo enotno, koherentno knjigo, ki pa je hkrati tudi knjiga zelo raznolikih, številnih perspektiv, referenc, nenavadnih obratov in zarez.
35 min 24. 9. 2025
V nedeljo, 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni; ta poleg bolnika močno prizadene tudi njegove bližnje; k osveščanju številnih vidikov te bolezni veliko prispeva knjiga Kje so moji ključi s podnaslovom O življenju z demenco. Izdala jo je založba Mladinska knjiga, povezuje literaturo in medicino, v njej je objavljenih 63 kratkih zgodb 27 avtorjev, spremljajo pa jih strokovni komentarji psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek Travnik. Pri zbiranju in urejanju zgodb pa sta poleg nje sodelovala še komunikatorica znanosti dr. Saša Novak in Edo Krnič. Zgodbe so pisane iz vidika različnih oseb – bolnikov, svojcev, oskrbovalcev in množice drugih v njihovi okolici; in prikazujejo posamezne, pogosto tudi zagatne prizore: pozabljanje, spremembe vedenja in razpoloženja, sumničavost, izgubljanje identitete.
42 min 17. 9. 2025
Istra je s svojimi čari osvojila številne Slovence. Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina celo do te mere, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, temveč se je ustavljal v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo še nekaj: Hudolin se je namreč odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je nato nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Pešibus po Istri. Delo, ki ima kataloško oznako potopis, avtor označuje za roman. Ne glede na zvrstno oznako pa gre za knjigo, v kateri bo užival vsak ljubitelj hoje, kulinarike, Istre ali pa zgolj dobre pripovedi. Izšla je pri založbi Umco.
37 min 3. 9. 2025