Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
238 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
V drevo, osma izvirna knjiga poezije Ane Pepelnik, dokazuje, da avtorici ustvarjalnega zagona ne zmanjkuje – ravno nasprotno. Zgoščen miselni tok brez ločil, ki se pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške, bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke.
40 min 22. 7. 2025
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je pretežni del svoje znanstvene poti posvetila pripovedništvu, v zadnjem času pa se, ne le znanstveno, temveč tudi ustvarjalno, vse bolj posveča poeziji, s katero je svojo študijsko in znanstveno pot ne nazadnje tudi začela. O tem, kaj in zakaj jo vleče k poeziji, lahko vsaj nekaj izvemo iz njene monografije s pomenljivim naslovom Berem pesmi. Znanstveno delo, ki ga zaznamuje – za znanost ne običajen – osebni pristop, je izšlo pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove, po svojem bistvu pa je argumentirana, tehtna apologija poezije in branja poezije. Knjiga prinaša tudi izčrpne študije primerov sodobne slovenske poezije, pri obravnavi katerih Zupan Sosič uvaja kogmotivni in holistični pristop; obenem bralca ves čas spominja na to, da je poezija po svojem bistvu dialog z Drugim.
45 min 16. 7. 2025
Slovenska žanrska literatura je ta hip v res dobri kondiciji. To potrjuje tudi knjižni prvenec Maše Jelušič, kriminalni roman z naslovom Profesor je končno mrtev. Knjiga, izšla je pri založbi Goga, bo razveselila vse ljubitelje dobrih kriminalk, tudi tiste, ki od kriminalnih romanov pričakujejo nekoliko več: recimo dobro psihologijo likov, poznavanje kriminalističnih postopkov in tudi luciden vpogled v družbeno tkivo. Roman Profesor je končno mrtev je svojo predstavitev že dočakal tudi v tujini, in sicer na festivalu Thrillerfest v Beogradu.
48 min 9. 7. 2025
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
46 min 24. 6. 2025
Literarno matinejo tokrat krojijo mlajši slovenski ustvarjalci – pisatelji in pisateljice, pesniki, pesnice, literarni kritiki in kritičarke – ki ne živijo v urbanih središčih Slovenije, temveč prihajajo iz manjših oziroma robnejših krajev, tam delajo in živijo. Večini izmed njih, oziroma njihovi leposlovni besedi, ste že lahko prisluhnili v oddajah Literarni nokturno, ki so še vedno dosegljive na spletnih straneh prvega in tretjega programa našega radia. Tokrat nas je v kratkih pogovorih z njimi zanimalo predvsem, kako doživljajo domnevno centraliziranost Slovenije in kako je ob dejstvu, da je glavnina literarnega dogajanja skoncentriranega v Ljubljani, potekalo njihovo uveljavljanje. Pri oddaji so sodelovali Matej Juh, Tadeja Krečič Scholten, Petra Meterc in Vlado Motnikar. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
38 min 25. 6. 2025
Poezija sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) je prava poslastica za ljubitelje poetične besede. O tem se lahko prepričamo ob njegovi knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, ki je v slovenskem prevodu Dragice Fabjan Andritsakos izšla pri založbi KUD Logos. Gre za šesti izbor iz Vrettakosove poezije, ki ga je opravil pesnik sam. Knjiga omogoča natančen vpogled v raznolikost Vrettakosove poetike, kot se je razvila v več kot sedmih desetletjih ustvarjanja. Življenje in poezijo pesnika, ki so ga nekateri imenovali tudi pesnik miru in ljubezni, predstavljamo v pogovoru z Dragico Fabjan Andritsakos, doktorico jezikoslovnih ved in profesorico stare in moderne grščine ter latinščine. Poezijo bere Jure Franko; glasbena oprema: Marko Šetinc.
50 min 18. 6. 2025
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
36 min 11. 6. 2025
Dr. Andrej Blatnik je eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih intelektualcev in ustvarjalcev: poznamo ga kot pisatelja, prevajalca, esejista, urednika, predavatelja na Filozofski fakulteti, dobrega poznavalca slovenskega založništva in knjigotrštva, kot branja in še bi lahko naštevali. Njemu bližnji ga že desetletja poznajo tudi kot strastnega popotnika – in prav navdušenje nad potovanjem, premikanjem diha iz domala vsakega stavka njegove knjige Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji. Delo, ki je izšlo pri založbi Umco, je svojevrsten, razgiban, slikovit, duhovit in poučen potopis, ki svojega avtorja, torej Andreja Blatnika, razkriva tudi kot nenasitnega bralca.
48 min 3. 6. 2025
Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. Maja Kovač je za prevod teh pesmi prejela tudi nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. O življenju in poetiki Danice Ručigaj pa razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
35 min 30. 5. 2025
Andrée Chedid, egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica se je rodila leta 1920 v Kairu. Odraščala je v svetovljanskem okolju Egipta in bila vzgojena v treh jezikih, arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni pa se je preselila v Francijo in za svoj jezik sprejela francoščino. Ustvarila je impresiven prozni in pesniški opus, za katerega je prejela številne nagrade. Je ena redkih prejemnic dveh nagrad goncourt – eno je prejela za novelistiko, drugo za pezijo. V slovenščini jo lahko v knjižni obliki beremo po zalugi prevajalke Žive Čebulj in Književnega društva Hiša poezije, pri katerem je izšla knjiga avtoričinih izbranih pesmi Ubesediti pesem. 1949 – 1970. Živa Čebulj je za ta prevajalski podvig prejela tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca ziroma prevajalko.
52 min 27. 5. 2025