Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
277 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
39 min 8. 4. 2026
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
39 min 1. 4. 2026
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
39 min 25. 3. 2026
V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.
54 min 18. 3. 2026
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
35 min 11. 3. 2026
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
35 min 11. 3. 2026
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
39 min 4. 3. 2026
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
40 min 25. 2. 2026
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
41 min 18. 2. 2026
V mrežo Unescovih mest literature je vključenih 53 mest z vsega sveta. Eno izmed prvih, ki so prejela ta naziv, je Iowa City, ki se ponaša tudi z najstarejšim programom kreativnega pisanja Iowa Writers’ Workshop. Jeseni so se predstavniki Unescovih mest literature zbrali v Ljubljani, kjer so na letnem srečanju med drugim razpravljali o pomenu poučevanja ustvarjalnega pisanja na univerzah. O tem smo se pogovarjali tudi z Johnom Kenyonom, vodjem pisarne Iowa Cityja, Unescovega mesta literature.
26 min 13. 2. 2026