Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
249 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
10 let po izidu izvirnika smo končno dobili tudi slovenski prevod romana Poletje, ko sem se naučila leteti mednarodno uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović. V prevodu Klarise Jovanović in s spremno besedo Saša Puljarevića je izšel pri založbi Malinc, kar pomeni tudi, da je besedilo oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. Delo Poletje, ko sem se naučila leteti običajno nosi oznako mladinski roman, a bi ga lahko označili za transgeneracijsko besedilo, ki bo s humorjem, subtilno obravnavo težkih tem, odličnim prikazom kompleksnih likov in njihovih usod, ter, ne nazadnje, z zanimivo zgodbo in mojstrsko ubeseditvijo, nagovorilo zelo različne generacije bralcev. Več pa s Sašem Puljarevićem, avtorjem spremnega besedila k slovenskemu prevodu romana.
40 min 8. 10. 2025
Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in plodovitih sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let minulega stoletja, v slovenščino pa imamo prevedeni dve njegovi knjigi. Zbirko avtorjevih liričnih miniaturk Razglednice od mrtvih je prevedla Jolka Milič, izšla pa je leta 2015 pri Kulturnoumetniškem društvu Apokalipsa. Knjigo Prepusti pot drevesom, za katero njena prevajalka Kristina Jurkovič pravi, da »je destilat avtorjeve obsežne pesniške produkcije,« pa je v zbirki Nova lirika leta 2024 izdala založba Mladinska knjiga. Arminiovo poezijo določa južna Italija – njena pokrajina, njeni prebivalci, majhne, opustele vasi, določa pa jo tudi minljivost, ki je nenehno zaledje avtorjeve pesniške govorice. Poetiko Franca Arminia predstavljamo s Kristino Jurkovič.
43 min 1. 10. 2025
Elizabeth Hardwick še danes, slabi dve desetletji po svoji smrti, velja za eno najbolj eminentnih ameriških literarnih kritičark in esejistk. Čeprav je njen leposlovni opus manj obsežen, ga številni profesionalni bralci po kakovosti postavljajo ob bok njenemu publicističnemu in esejističnemu delu, pri tem pa izpostavljajo njeno izjemno eruducijo, slogovno mojstrstvo, lucidnost, samosvojost. V slovenščini jo lahko spoznavamo s knjigo Nespečne noči, ki je v prevodu Pie Prezelj izšla pri založbi LUD Šerpa. Knjigo nekateri uvrščajo med romane, drugi med avtobiografske leposlovne pripovedi, tretji med avtofikcijo. Tudi o tem razmišljamo s prevajalko Pio Prezelj. Še bolj pa o tem, zakaj je to delo stilistična mojstrovina, kaj ga ob odsotnosti jasne zgodbene linije veže v močno celoto in o tem, kakšno mesto zavzemajo Nespečne noči v kontekstu sodobne ameriške književnosti.
38 min 27. 9. 2025
Pesnik in prevajalec Peter Semolič je od leta 1991, ko je izšel njegov knjižni prvenec, pesniška zbirka Tamariša, ustvaril bogat in prepoznaven pesniški opus, ki trenutno obsega že šestnajst knjig. Doslej zadnja med njimi, Žalostinke za okroglo zemljo, je izšla leta 2024 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura in avtorju letos prinesla nominacijo za Veronikino nagrado. Žalostinke za okroglo zemljo se zdijo spet nekoliko osebnejše Semoličevo delo, ki ga zaznamuje zanimiva dvojnost: po eni strani gre za slogovno in tematsko zelo enotno, koherentno knjigo, ki pa je hkrati tudi knjiga zelo raznolikih, številnih perspektiv, referenc, nenavadnih obratov in zarez.
35 min 24. 9. 2025
V nedeljo, 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni; ta poleg bolnika močno prizadene tudi njegove bližnje; k osveščanju številnih vidikov te bolezni veliko prispeva knjiga Kje so moji ključi s podnaslovom O življenju z demenco. Izdala jo je založba Mladinska knjiga, povezuje literaturo in medicino, v njej je objavljenih 63 kratkih zgodb 27 avtorjev, spremljajo pa jih strokovni komentarji psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek Travnik. Pri zbiranju in urejanju zgodb pa sta poleg nje sodelovala še komunikatorica znanosti dr. Saša Novak in Edo Krnič. Zgodbe so pisane iz vidika različnih oseb – bolnikov, svojcev, oskrbovalcev in množice drugih v njihovi okolici; in prikazujejo posamezne, pogosto tudi zagatne prizore: pozabljanje, spremembe vedenja in razpoloženja, sumničavost, izgubljanje identitete.
42 min 17. 9. 2025
Istra je s svojimi čari osvojila številne Slovence. Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina celo do te mere, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, temveč se je ustavljal v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo še nekaj: Hudolin se je namreč odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je nato nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Pešibus po Istri. Delo, ki ima kataloško oznako potopis, avtor označuje za roman. Ne glede na zvrstno oznako pa gre za knjigo, v kateri bo užival vsak ljubitelj hoje, kulinarike, Istre ali pa zgolj dobre pripovedi. Izšla je pri založbi Umco.
37 min 3. 9. 2025
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
38 min 27. 8. 2025
Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo. Gostimo dr. Kristino Kočan. Produkcija: 2022.
43 min 20. 8. 2025
Dr. Brane Senegačnik, klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je naš osrednji sodobni lirični pesnik, obenem pa ga lirika privlači tudi kot bralca, misleca, znanstvenika. O njej govorijo vsaj tri njegove teoretske knjige: Smrt lirike?, Dežela, ki je ni na zemljevidu : lirični vidiki antropologije in Lirični prostor, združuje pa jih to, da se Senegačnik v njih odvrne od prevladujočih literarno-vednih metodologij. K poeziji, pa tudi umetnosti sploh, pristopa ontološko, obenem pa poudarja, da je njeno doživljanje povezano s širšimi antropološkimi vprašanji. Tokrat se z njim podajamo v lirični prostor in prevprašujemo liričnega človeka.
50 min 13. 8. 2025
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja. V nekaj letih je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti. Prav ob tej knjigi z Julijo Potrč Šavli razmišljamo o posebnostih estonskega jezika, o njegovi zahtevnosti, o smereh v sodobni estonski književnosti in še čem. Oddaja je bila premierno na sporedu novembra 2024.
47 min 6. 8. 2025