Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
221 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih razmišljamo s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.
41 min 13. 3. 2025
Junija bomo zaznamovali 20 let od izida prve številke revije Poetikon, naše prve in za zdaj še edine revije, namenjene izključno poeziji in poetičnemu. V tem obdobju je izšlo 63 zvezkov Poetikona, natisnjenih je bilo dobrih 13 tisoč strani revije, svoje izvirne pesmi pa je v njej objavilo več kot 750 pesnic in pesnikov. V Literarno matinejo smo zato povabili pesnika Ivana Dobnika in Zorana Pevca. Oba sta bila med idejnimi pobudniki za nastanek revije, Ivan Dobnik je njen odgovorni urednik še danes.
46 min 13. 3. 2025
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
42 min 9. 3. 2025
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, se kot literarna teoretičarka in literarna zgodovinarka že desetletja ukvarja s poezijo in pripovedjo. S knjigo Drevo delfin, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph, pa se je profilirala tudi kot leposlovna ustvarjalka, natančneje: pesnica. Knjiga poezije Drevo delfin je njen leposlovni prvenec, ki se ponaša z izvirno, samosvojo, mnogoplastno pesniško govorico, na tematski ravni pa z odprtostjo do drugega ter z ostrino pogleda, ki reflektira intimne in družbene odnose oziroma strukture.
49 min 3. 3. 2025
Manca Košir je bila ob številnih svojih javnih vlogah zagotovo tudi ena izmed najvidnejših, najbolj zagnanih slovenskih bralk; kot strastna zagovornica in promotorka branja je svoje življenje zato veliki meri posvetila širjenju bralnega virusa med Slovenci in k branju knjig spodbudila številne mlade in manj mlade posameznike. Tudi zato so nekateri njeni prijatelji in znanci, predvsem pa ljubitelji branja dali pobudo, da bi 5. marec, Mančin rojstni dan, razglasili za vseslovenski dan branja. Poimenovali so ga Mančin dan branja, ljubezni in navdiha, prvič pa ga bomo zaznamovali prav letos. Pobudo so podprle številne institucije. Gostimo Žigo Valetiča, skrbnika literarne zapuščine Mance Košir, prof.dr. Marka Pavliho, predlagatelja pobude »Mančin dan,« Tanjo Tuma, predsednico Slovenskega PEN-a in Alenko Štrukelj, predstavnico Andragoškega centra Slovenije.
49 min 24. 2. 2025
Kako iz kmetov – kozjerejcev narediti delavski razred? Rešitev, katere avtor naj bi bil Edvard Kardelj, je preprosta: vzeti jim je treba koze in jih naseliti v mesto. O tem, pa tudi o posledicah take rešitve pripoveduje satirični roman Čas koz. Podpisal ga je klasik makedonske književnosti Luan Starova in je za zdaj njegovo edino v slovenščino prevedeno knjižno delo. Starova, živel je med leti 1941 in 2022, se je v makedonski kanon vpisal z romani svoje Balkanske sage, ki obsega sedemnajst romanov in se časovno razprostira čez celotno 20. stoletje. Čas koz je drugi roman tega cikla, v slovenskem prevodu Aleša Mustarja in s spremno besedo dr. Lidije Dimkovske pa je leta 2019 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi Založbi. Bere: Renato Horvat
48 min 16. 2. 2025
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
35 min 7. 2. 2025
Literarni zgodovinar izr. prof. dr. Marijan Dović se je večkrat ukvarjal z Janezom Trdino in njegovim osupljivim literarnim opusom, obenem pa se že vrsto let ukvarja tudi s slovenskim nacionalnim pesnikom Francetom Prešernom. Zgodbi obeh velikih književnikov 19. stoletja se na nepričakovani način stikata v Novem mestu, kamor so muhaste poti usode zanesle tako Prešernovo oboževanko Julijo kot prisilno upokojenega učitelja Trdino. Kot Novomeščana ga zgodba o Trdini, Prešernu in Juliji privlači že dolgo, ob izidu ilustriranega ponatisa Trdinove bajke "Doktor Prežir" pa je naposled napisal esej, ki smo ga skrajšali in priredili za radio. Avtor besedila: dr. Marijan Dović; priredba za radio: Tina Kozin; bereta: Višnja Fičor, Igor Velše; glasbena opremljevalka: Tina Ogrin; mojstrica tona: Mirta Berlan; produkcija 2025.
41 min 5. 2. 2025
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
41 min 27. 1. 2025
Knjiga Jabk avtorice Vesne Liponik je izšla leta 2023 pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda – tako kot avtoričina prejšnja pesniška knjiga, roko razje. S slednjo je Vesna Liponik leta 2019 zelo izrazito in suvereno vstopila v naš pesniški prostor, zbirka pa ji je prinesla nominacije za nagrado kritiško sito, Veronikino nagrado in nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma. Jabk nadaljuje in poglablja nekatere teme prvenca, a jih izreka drugače, k njim pristopa z nepričakovanih vstopnih točk, pogosto tudi z inteligentnim, subtilnim humorjem.
40 min 21. 1. 2025