Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
30 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min 18. 4. 2026
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
2 min 17. 4. 2026
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min 16. 4. 2026
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
2 min 15. 4. 2026
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Režiser Alen Jelen, igralka Draga Potočnjak, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2024.
1 min 14. 4. 2026
Ob soočenju z vojno v Ukrajini in Gazi se ves čas postavljata vprašanji, kdaj bo vojne konec in kdaj se vojna kot taka sploh konča. Slovenska pesnica in prevajalka Živa Čebulj v pesmi "Vojna se ne konča zato" ponudi svoj odgovor na vprašanji, kdaj in zakaj. Režiserka Saška Rakef, igralka Mojka Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
1 min 13. 4. 2026
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
2 min 12. 4. 2026
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
2 min 11. 4. 2026
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
2 min 10. 4. 2026
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
2 min 9. 4. 2026