Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
512 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)
26 min 20. 3. 2025
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je 15. marca za vedno poslovila. Ostale pa so njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. Spada v generacijo velikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebno rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore iz Treh boter lisičic: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da si lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo? Risala je med drugim še za animirane filme in voščilnice. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa moramo omeniti, da so to nagrado vse od ustanovitve leta 1969 za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije. Ančko Gošnik Godec smo po prejemu nagrade obiskali na domu in se z njo pogovarjali o ustvarjanju in življenju, nekaj misli pa je dodala tudi njena hčerka, ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Likovne odmeve, ki so takrat nastali, vam zdaj ponujamo v ponovno poslušanje. Foto: TV Slovenija
22 min 19. 3. 2025
Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli.
19 min 14. 3. 2025
''Ženske kot glasnice upanja – to je po mojem mnenju bistveno sporočilo v delih Aïde Muluneh,'' je poudarila kuratorka Celina Lunsford ob razstavi sodobne etiopske fotografinje z naslovom Na robu pretekle prihodnosti, ki jo je skupaj s kuratorko Andreo Horvay zasnovala v nemški galeriji Fotografie Forum Frankfurt, zdaj pa si jo lahko ogledamo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Vodja te, Marija Skočir, doda, da Aïda Muluneh žensko prikazuje v vseh spektrih njenega obstoja in čeprav res pogosto kot žrtev, jo hkrati predstavi kot izjemno močno, polno miru in modrosti. Ob divjih barvah in kontrastih, kot jih narekuje žareče sonce, in vzorcih, da nam že skoraj migetajo pred očmi, se v fotografijah Aïde Muluneh torej skriva veliko več kot le vizualna igra. Gre za družbeno kritično ustvarjalko, ki opozarja ne le na afriške ampak globalne stiske, kot so spolna neenakost, rasna nestrpnost, nedostopnost čiste vode in izobraževanja ter zloraba politične moči. Svetovno priznana umetnica svoja dela polni z metaforami in simboli, osrednji motiv pa je skoraj vedno ženska. Na to, kako zavezana je fotografskemu mediju, kaže tudi njen trud, ko scene, ozadja, ki bi jih lahko ustvarila digitalno, postavlja v kdaj nemogočih pogojih, puščavi, ki ji je tako ljuba, v vročini in vetru. Fotografije etiopske ustvarjalke Aïde Muluneh torej presegajo le estetsko izkušnjo in se, kljub svoji vizualni konkretnosti, širijo še v duhovno sfero. Zanje si je ob obisku razstave potrebno vzeti čas. Foto: Žiga Bratoš
34 min 7. 3. 2025
Leta 1933 v Ajdovščini rojeni akademski slikar in ustanovni član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Danilo Jejčič je v 93. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot. Velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, bil je pripadnik ljubljanske grafične šole in je najpomembnejši predstavnik geometrijske abstrakcije pri nas. Danilo Jejčič je raziskoval in se izražal v vrsti likovnih žanrov. Začel je s kolaži, nadaljeval z reliefi, se preizkusil s posebnimi, v geometrijske oblike sestavljajočimi se objekti, se ustalil v grafiki in v poznejših letih odkrival medij fotografije ter z njim kritično opozarjal na ekološke probleme sodobne družbe. Najprej je služboval kot likovni pedagog, potem pa je v letih med 1973 in 1996 vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Med drugim je bil eden od pobudnikov oblikovanja Zbirke del Pilonovih prijateljev. Ob osemdesetem življenjskem jubileju so umetniku v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili pregledno razstavo, v razširjeni obliki pa se je potem preselila še v tri ajdovske galerije – Pilonovo in Lokarjevo galerijo ter razstavišče v Hiši mladih. Leta 2015 so v Pilonovi galeriji predstavili še njegov novejši cikel, poimenovan Prezrte reči, v katerem je dobila pomembnejšo vlogo fotografija. Takrat je njegovo delo in razstavo v pogovoru z njim in kustosinjo Natašo Kovšca predstavila Tatjana Gregorič in zdaj vas vabimo k ponovnemu poslušanju. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter (izrez)
17 min 27. 2. 2025
Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."
24 min 14. 2. 2025
Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja Galerije GONG v Novi Gorici Nataša Kovšca.
24 min 7. 2. 2025
V galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju so odprli razstavo Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918. Na ogled so naša osrednja dela od pomladi narodov do razpada skupne avstro-ogrske države, torej govorimo med drugim o zvenečih imenih našega realizma in impresionizma, kot so Jožef Tominc, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Avgust Berthold, ki so jih sopostavili mednarodnim umetnikom, na primer Groharjevemu vzorniku Giovanniju Segantiniju, Dunajčanki Tini Blau, v Mariboru rojenemu Antonu Nowaku in Ernstu Stöhru, ki je živel v Bohinju. Kot so zapisali, so ''tema razstave likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu''. Izpostavljajo tudi povezave naših umetnikov z Dunajem, kjer so se šolali in nekateri gradili kariero. Razstava je plod sodelovanja dveh pomembnih kulturnih ustanov, dunajske galerije Belvedere in ljubljanske Narodne galerije. Kustosa sta dr. Barbara Jaki in dr. Markus Fellinger, pogovarjali pa smo se tudi z višjim kustosom Narodne galerije Michelom Mohorjem. Slika: Ivan Grohar, Pomlad, 1903
29 min 31. 1. 2025
V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu novembra zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Le Figaroja in številnih agencij. Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – je združila razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost ter intenzivne izobraževalne delavnice, ki se jih je udeležilo več kot dvesto večinoma bolivijskih fotografov. Dogodek v Boliviji pušča pomembno sled. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana in energična slovenska umetnica, ki se je leta 1982 z Bleda preselila v Južno Ameriko. Programski vodja festivala pa je fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in podnebni krizi. Vabilu se je odzval tudi južnoafriški fotograf, ki živi v Združenih državah Amerike, Brent Stirton, večkratni prejemnik prestižnih nagrad World Press Photo in sodelavec tako rekoč vseh večjih svetovnih časopisov in revij. ''Na takem festivalu srečaš kolege, ki so ti tako ali drugače blizu. Imajo podobne izkušnje, zato jih ceniš. Ko se z njimi zapleteš v debato, ugotoviš, da imate veliko skupnega. To je lahko zelo tolažilno." Foto: Nejc Jemec
27 min 24. 1. 2025
Prenovo bivalnih mestnih predelov, ki izrinja prvotne prebivalce v prid razvoja turizma in storitev za pripadnike višjega razreda, je New York intenzivno doživljal že v drugi polovici preteklega stoletja. Prazne stavbe, katerih propadanje so sprožile špekulacije nepremičninskega trga, so takrat postale zavetje mnogih umetnikov, ki so tvorili dobro poznano živahno umetniško sceno tistega časa. Del nje je bil tudi konceptualni umetnik John Fekner, ki je umetniška dela ustvarjal v številnih medijih, a najbolj je znan po jedrnatih napisih, ki jih je grafitiral po zapuščenih objektih, s sporočili, kot so ''Prelomljene obljube'', ''Razpad'', ''Tračnice prek poti staroselcev''. Napisani na ruševinah velemest v tipografiji, podobni časopisnim naslovom, ali pa na gradbišču novonastajajoče infrastrukture, v svojem bistvu nosijo politična sporočila. Opozarjajo na pravice manjšin in ignorantski odnos oblasti do revnejših slojev družbe. Vendar pa je Feknerjev opus veliko bolj kompleksen in so ostre fraze, zarezane v javni prostor, le vrh ledene gore, polne glasbe, poezije, videa, avdiovizualnih del in prostorskih intervencij. Čeprav je sodeloval pri številnih skupinskih razstavah, je razstava ''Samo John … in tako naprej'' v Galeriji Vžigalica prva retrospektivno-dokumentarna predstavitev njegovega širšega delovanja. Foto: Broken Promises, 1980 © z dovoljenjem Raziskovalnega arhiva Johna Feknerja (sekundarni vir: Galerija Vžigalica)
23 min 17. 1. 2025