Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi sistematični popis teh izrazov. V Digitalno slovarsko bazo za slovenščino je tako vključil več kot tisoč nestandardnih leksemov, kot so "štihati, švoh, štenge, parkirplac" … Besede so opisane z vsemi oblikami in izgovori ter bodo dostopne v digitalni obliki.
7 min 17. 10. 2025
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
8 min 9. 10. 2025
V slovenščini danes poznamo štiri glagolske čase - sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Slednji je med vsemi glagolskimi časi najmlajši, saj ga poznamo šele od srednjega veka dalje. V stari cerkveni slovanščini, denimo, prihodnjika še niso uporabljali, je bil pa sicer ta prvi dokumentirani jezik Slovanov bogatejši za nekaj sklanjatev. O jeziku, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod, smo v tokratnem Kiksu govorili s prof. dr. Matejem Šeklijem z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
8 min 27. 9. 2025
V današnjem Kiksu nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli že pretekli teden. Govorili smo o rabi predlogov »v« in »na«. Tako smo izvedeli, da večinoma rečemo, da smo nekaj slišali na radiu, predlog »v« pa uporabimo le, če govorimo o tem, da smo denimo vstopili v stavbo, v kateri se nahaja radio. Tudi danes bomo predstavili par primerov uporabe obeh omenjenih predlogov, ki bodo povezani predvsem z geografskimi enotami in območji. Za razlago bo poskrbela doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
7 min 18. 9. 2025
Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nekateri od predlogov, ki jih poznamo. Pod drobnogled v oddaji Kiks pa bomo tokrat vzeli predloga »na« in »v«. Oddajo je skupaj s sogovornico doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravila Andreja Gradišar.
7 min 18. 9. 2025
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
8 min 12. 9. 2025
Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izraza. Novotvorjenke zapolnjujejo poimenovalno praznino, nekatere živijo samo znotraj prevodnega dela, drugim uspe preboj v širšo rabo. Kakšne strategije in mehanizmi obstajajo za tvorjenje novih besed pri prevajanju leposlovnih del, je eno izmed vprašanj tokratne epizode Kratke informativne koristne slovenščine. Bojan Leskovec se je pogovarjal s prevajalcem in pisateljem Boštjanom Gorencem Pižamo.
9 min 5. 9. 2025
Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.
8 min 21. 6. 2025
R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.
9 min 12. 6. 2025
Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.
9 min 6. 6. 2025
