Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
616420 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
Simon začenja potovanje po Mjanmaru ali Burmi v Jangonu, v največjem mestu v državi. Od tam odpotuje na sever v budistično središče, kjer obišče osupljivo starodavno prestolnico Bagan. Sreča se z menihi, ki so podpirali ljudi v najmračnejših časih diktature. Dovolijo mi govoriti z menih, skrajnimi nacionalisti, ki širijo sovraštvo do muslimanskih Rohingov. Nato odide v Bangladeš v begunsko taborišče, kamor so se pred nasiljem zatekli številni Rohingi. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
58 min 29. 8. 2025
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastali v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.retvslo.si/prvic.
7 min 29. 8. 2025
Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
13 min 29. 8. 2025
V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.
6 min 29. 8. 2025
Dva dimnikarja v sodobnem Oslu v srednjih letih, vodja oddelka in njegov podrejeni, oba srečno poročena z družinama, sta prijatelja tudi v zasebnem življenju. Medtem ko šef pripoveduje o svojih ponavljajočih se sanjah, v katerih se mu poželjivo prikazuje David Bowie, njegov kolega skoraj mimogrede navrže, da se je prejšnji dan prepustil spontanemu seksu z moškim, eno od naključnih strank. To presenetljivo epizodo je sicer priznal tudi svoji ženi, a izpoved pade mednju kot bomba in sproži verigo samoanalitičnih pogovorov med njima in njunima partnericama. Norveški film Seks je uvodni del ohlapne trilogije vsestranskega ustvarjalca Daga Johana Haugeruda, v kateri se ukvarja s premislekom razmerij v današnji družbi. Podobno kot Sanje, ki so svojo pot v kinu pričele teden prej, je tudi Seks pretežno dialoški film, vendar ves čas vzdržuje napetost, ki izhaja iz uvodne premise, pa tudi iz recimo temu odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Uvodna anekdota je tako šokantna za vse vpletene, da imajo vsi težavo z ubesedovanjem svojih občutij in poskusom njihovega razumevanja, oziroma vloge samih sebe znotraj te nove resničnosti. Avtor v filmu lepo pokaže, kako sta spolnost in intimnost – ne nujno stoodstotno prekrivajoči se področji – še vedno zagatni tudi v liberalni, strpni in napredni družbi 21. stoletja. Precej pomenljivo je, da glavna lika nimata osebnih imen; zdi se, da hoče režiser in scenarist med kopanjem po najbolj zasebnem hkrati ustvariti neko širšo, občo prispodobo. Tu je tudi manjši pomislek glede pristopa, ki je v veliki meri intelektualističen. Če pustimo razredne stereotipe ob strani, je nekoliko težko pogoltniti dejstvo, da dimnikarja razpravljata, kot da bi imela prebrane »Misli« Blaisa Pascala ali Sørena Kierkegaarda, učiteljica za glasbo pa enemu od njiju kot terapijo priporoča Hanno Arendt … Éric Rohmer v svoji brezčasni mojstrovini Moja noč pri Maud, ki ga s Seksom povezuje kar nekaj podobnosti, te napake ni naredil. A splošna obravnava snovi Daga Johana Haugeruda je vseeno dovolj šarmantna, da je mogoče to spregledati – dopuščam možnost, da je prav v tem pristopu preseganje razrednih pričakovanj – in preprosto uživati v njegovem razmisleku o poželenju in spontanosti, pa tudi o mejah med heteronormativnostjo in homoseksualnostjo. Morda tudi o krizi srednjih let kot najbolj banalni interpretaciji. Tudi o tem, kakšne so resnični odtenki med prevaro in izdajo znotraj partnerske z(a)veze, med fantazijo in uresničenjem, pa o telesnosti, užitku in čustvih, tudi o religioznih pogledih ter (samo)omejitvah. Kljub temu da ima film Seks v pripovednem jedru neko transgresivno epizodo, ki to je ali pa morda tudi ni, in pri vseh vpletenih zbuja precejšnjo zadrego, je značaj filma blago komičen in hkrati toplo sočuten, globoko human.
3 min 29. 8. 2025
Dalajlama je ena od ključnih globalnih osebnosti 20. stoletja – budistični duhovni voditelj, ambasador miru, pa tudi vodja tibetanske vlade v izgnanstvu. Ob njegovi 90-letnici, ki jo je obhajal v začetku julija, imamo možnost ogleda dokumentarca, ki združuje njegovo prvoosebno izpoved, pregled nepričakovano razburljive življenjske poti, pa tudi oris njegove filozofije, misli, vere in pogledov, ki jih skuša na temeljih tradicije posodobiti za naš čas. Dokumentarec Modrost sreče je nastal v švicarski produkciji in sta ga v soavtorstvu podpisala Barbara Miller in Philip Delaquis. Film ne skriva svojih ambicioznih nastavkov; pripoved Dalajlame v studiu se izmenjuje s številnimi arhivskimi posnetki, ki predstavljajo njegovo boljšo plat, ter s kolažem vizualnih vložkov, podob z vsega sveta, zaradi katerih sem v spoju z meditativno glasbo na trenutke pomislil, da je film režirala kar umetna inteligenca po nareku. Portretiranec govori v resnem, hipnotično umirjenem tonu o sreči in notranjem miru ter o poti, kako lahko to dosežemo ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved. V tem je, poleg karizmatičnega značaja, tudi univerzalna privlačnost njegove pojave. Zdi pa se, da dokumentarec nehote izpostavi neko slabost: v svojih neposrednih nagovorih, morda tudi zaradi svoje starosti, ostaja samo pri splošnih mestih, ki jih ni težko sprejeti, oziroma se z njimi povsem strinjati. Ob prepogostem ponavljanju in nabuhlih vizualnih vložkih pa se nisem zmogel – vsej dobronamernosti navkljub – znebiti občutka, da začnejo njegove misli v neki točki zveneti kot newagevske fraze. Vsekakor zelo slaba usluga portretirancu, ki ga avtorja s svojim pristopom ves čas obravnavata izključno kot »njegovo svetost«. Dalajlama je vendarle veliko zapletenejša osebnost, ki je preživela izjemno prevratne čase, vendar nam dokumentarec Modrost sreče ne privošči, da bi ga ugledali v vsej svoji mnogoterosti ali izvedeli kaj zares novega. V času, ko nas vsakodnevno – v najboljšem primeru – bombardirajo razne skušnjave, v najslabšem pa kar konkretne bombe, je gotovo smiselno prisluhniti modrecu, ki nas skuša iskreno opomniti na dragocenost časa in bivanja in ozavestiti pravo pot k notranjemu miru. V tem smislu je film Modrost sreče gotovo nastal v pravem času, a je zanimiv tudi politični trenutek filma. Ob napetem razmerju s Tajvanom namreč izpostavlja Kitajsko priključitev Tibeta, kjer okupatorji že desetletja izvajajo kulturni genocid nad starodavnim prebivalstvom. Dalajlama, ki je zaradi tega večino življenja prebil v izgnanstvu, se izkaže s presenetljivo spravljivim odnosom. Verjetno je v tem tudi nekaj diplomatske modrosti in odmev njegovega večnega prizadevanja za miroljubne rešitve ter iskanje ravnovesja s premočnim nasprotnikom v ohranjanju ogrožene avtohtone kulture.
3 min 29. 8. 2025
Oglašamo se z Beneškega Lida, kjer se je pričel 82. mednarodni filmski festival, najstarejši filmski festival na svetu. Na rdeči preprogi so se že zvrstila prva zvezdniška imena iz sveta filma: Julia Roberts, Emma Stone, Cate Blanchett, Francis Ford Coppola in Werner Herzog, ki je na odprtju iz njegovih rok prejel nagrado za življenjsko delo. To so podelili tudi ameriški igralki Kim Novak. Prvi filmi, o katerih bo žirija odločala, so bili že na sporedu: Jay Kelly Noama Baumbacha, Bugonia Jorgosa Lantimosa, Sirota Lászla Nemesa – pa seveda film, ki je letošnjo Mostro odprl, La Grazia Paola Sorrentina. V prihodnjih dneh bodo prikazali še filme Jima Jarmuscha, Kathryn Bigelow in številnih drugih zvenečih imen iz sveta filma. Z eno izmed žirantk na nedavno končanem festivalu FeKK, Živo Emeršič, smo se pogovarjali o najboljših kratkih filmih festivala. V kinu pa na redni spored prihaja norveški film Seks, del Trilogije iz Osla, ki jo podpisuje Norvežan Dag Johan Haugerud in dokumentarec z Dalajlamo, Modrost sreče. Ta je ob svojem 90. rojstnem dnevu strnil nekaj misli za mirno, srečno življenje v 21. stoletju, v času globalnih nemirov in kriz.
28 min 29. 8. 2025
Wetterchaos an der slowensichen Kšste // Israel: Gaza Stadt ist "gefährliche Kampfzone"
2 min 29. 8. 2025
Olimpiji ni uspel čudež v Armeniji, so pa Celjani znova navdušili v Evropi. Spet bodo igrali v skupinskem delu konferenčne lige po novi blesteči, a na trenutke tudi umerjeni, pragmatični predstavi. Tako so le še utrdili svoj evropski pedigre. Kakšen premik v letu in pol! Celjani bodo od začetka prejšnje sezone pa do konca te jeseni podvojili število evropskih tekem, ki so jih odigrali v več kot 100-letni zgodovini kluba. Gost podkasta je Danijel Šturm. Tolminec govori o nogometni tradiciji v Soški dolini, da sta še dva njegova sošolca člana prvoligašev. Navdušen je bil ob prestopu Benjamina Šeška, saj navija za Manchester United, za Alberta Riero pa pravi, da je najboljši trener, ki ga je kadarkoli vodil. Več tudi o nedeljskem večnem derbiju, na koncu pa ne zamudite kviza, tokrat s posebnim gostom.
41 min 29. 8. 2025