Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
620599 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
1 min 15. 3. 2026
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
1 min 15. 3. 2026
Gregor si želi družino nazaj, vendar njegova želja pri Maji ne naleti na plodna tla. Hladen sprejem doživi tudi Nadja v gostilni Pr' Vouk. V odnos med Majo in Ireno posveti bled žarek upanja.
1 min 15. 3. 2026
Jože in Bernarda gostita igralko Sašo Pavlin Stošić ter Tomaža Gorkiča, scenarista in režiserja nove serije na naši televiziji z naslovom Pošast za železno zaveso. Polno radosti in srčnosti bosta gotovo prinesli Ladeja Godina Košir in Tina Košir. Za dobre glasbene ritme bo poskrbela skupina Generator, Big Foot Mama v akustični verziji igrajo Dež bo spral, prvič se pri nas predstavlja mlada ZHA - Neža Rebernik Jamnik. Katja Stojnič nam bo predstavila poklic vojakinje, Tjaša Platovšek je obiskala zakulisje rock spektakla She rocks.
1 min 15. 3. 2026
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v Podčetrtku, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Podčetrtek in Kozje. Z vami bodo ansambli: Slovenski zvoki, Aplavz, Raztur in Murni ter Peter Misja z Obsoteljskimi slavčki in folklorna skupina Kozje. Bodite z nami tudi vi.
1 min 1. 3. 2026
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
19 min 15. 3. 2026
Homerska pravljica italijanskega režiserja Mattea Garroneja o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo, je bila leta 2024 nominirana za oskarja za najboljši mednarodni film. Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta na skrivaj delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se spopasti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju vodi vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. Originalni naslov: IO CAPITANO Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Matteo Garrone Scenarij: Massimo Ceccherini, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Andrea Tagliaferri Igrajo: Seydou Sarr, Moustapha Fall, Issaka Sawadog, Hichem Yacoubi
116 min 14. 3. 2026
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
38 min 13. 3. 2026