Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
117 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Te dni smo spremljali novice o neurju, ki je zajelo Istro. Pihal je močan zahodni veter, ki je podiral tudi drevesa, na razburkanem morju je trčilo več plovil. Tako kot nesreča tudi vreme nikoli ne počiva - in posledično tudi meteorologi. Da bomo v mesecih, ki so pred nami, razumeli obvestila in opozorila o poplavah z Agencije Republike Slovenije za okolje, v tokratni oddaji odgovorimo na vprašanja: kdaj je možnost za nastanek poplave večja, kaj pomeni rumeno, oranžno in rdeče opozorilo, kaj je hudourniška poplava in kakšnega pomena je stanje vegetacija. Odgovore smo poiskali pri Andreju Golobu, vodji Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO.
7 min 19. 6. 2025
Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.
9 min 13. 6. 2025
V prvi poletni Jutranji vremenski fronti preverimo, kaj se je v naši atmosferi dogajalo v pomladanskih mesecih. Matija Klančar z ARSO se nam je tokrat pridružil pred mikrofonom in poslušalce povabil k sodelovanju pri nagradni igri. Vsi, ki želite sodelovati pri nagradni igri, nam do konca meseca junija na poštni naslov prvi@rtvslo.si s pripisom nagradna igra - Jutranja vremenska fronta pošljite svoje odgovore na vprašanja: kdaj bomo v letošnjem poletju izmerili najvišjo temperaturo, na kateri meteorološki postaji oziroma v katerem kraju in kako visoko se bo povzpelo živo srebro. Odgovore sprejemamo do 30. 6. 2025, zmagovalca pa razglasimo v jeseni.
8 min 4. 6. 2025
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
7 min 30. 5. 2025
V arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje hranijo 400 metrov meteorološkega gradiva v papirnati obliki, ki čaka na svojo digitalno različico. O tem, kako meteorološko gradivo s klasičnih in tudi samodejnih postaj prispe v arhiv, kako so meteorološke podatke pošiljali včasih in kako danes, pa tudi kakšen je časovni zamik, preverimo pri sogovornici tokratne Jutranje vremenske fronte, Mateji Nadbath z ARSO.
8 min 23. 5. 2025
Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.
8 min 16. 5. 2025
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
6 min 24. 4. 2025
Razpoložljiva konvektivna potencialna energija (CAPE) je eden glavnih pokazateljev atmosferske nestabilnosti in nam pove nam, koliko energije bi se lahko sprostilo pri nastanku ploh in neviht. Gre torej za enega pomembnejših pogojev in podatkov, ki jih za napovedovanje neviht uporabljajo meteorologi. O nevihtah, njihovem napovedovanju in lovljenju tokrat z urednikom in ustanoviteljem spletnega portala neurje.si, Leonom Hardijem.
7 min 2. 5. 2025
Jutranja vremenska fronta tudi tokrat seže do vesolja, v oddaji pa obiščemo tiste planete in telesa, ki imajo svojo atmosfero. Kot zanimivost - Zemlji je sicer najbolj podoben Titan, to je Saturnova luna, na katerem tako kot pri nas poznajo dež. Titan tokrat izpustimo, obiščemo pa dve drugi telesi - Luno in Venero. Na Luni smo namreč izmerili najnižje temperature v našem osončju, najvišje pa na Veneri. O temperaturnih ekstremih v vesolju govorimo z dr. Primožem Kajdičem z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min 25. 4. 2025
V tokratni oddaji raziskujemo vesoljsko vreme, natančneje geomagnetne nevihte. Najmočnejša takšna nevihta, za katero vemo, se je zgodila leta 1859. Takrat je angleški astronom Richard Carrington na svojem domačem observatoriju opazoval Sonce in prerisoval Sončeve pege na papir. Nenadoma pa je del površja, kjer se je nahajala večja skupina peg, zažarel mnogo močneje od ostalega Sonca. Približno 18 ur pozneje so se na Zemlji začele dogajati čudne stvari. Dokumenti iz tistega časa poročajo o tem, da so magnetni observatoriji po celem svetu ponoreli, nenavadno svetel polarni sij pa je bil ponoči viden celo na Havajih in na Kubi. Kakšno škodo bi povzročila tako močna geomagnetna nevihta, če bi se pojavila v 21. stoletju, nam pove dr. Primož Kajdič z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min 18. 4. 2025