Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
114 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
7 min 30. 5. 2025
V arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje hranijo 400 metrov meteorološkega gradiva v papirnati obliki, ki čaka na svojo digitalno različico. O tem, kako meteorološko gradivo s klasičnih in tudi samodejnih postaj prispe v arhiv, kako so meteorološke podatke pošiljali včasih in kako danes, pa tudi kakšen je časovni zamik, preverimo pri sogovornici tokratne Jutranje vremenske fronte, Mateji Nadbath z ARSO.
8 min 23. 5. 2025
Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.
8 min 16. 5. 2025
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
6 min 24. 4. 2025
Razpoložljiva konvektivna potencialna energija (CAPE) je eden glavnih pokazateljev atmosferske nestabilnosti in nam pove nam, koliko energije bi se lahko sprostilo pri nastanku ploh in neviht. Gre torej za enega pomembnejših pogojev in podatkov, ki jih za napovedovanje neviht uporabljajo meteorologi. O nevihtah, njihovem napovedovanju in lovljenju tokrat z urednikom in ustanoviteljem spletnega portala neurje.si, Leonom Hardijem.
7 min 2. 5. 2025
Jutranja vremenska fronta tudi tokrat seže do vesolja, v oddaji pa obiščemo tiste planete in telesa, ki imajo svojo atmosfero. Kot zanimivost - Zemlji je sicer najbolj podoben Titan, to je Saturnova luna, na katerem tako kot pri nas poznajo dež. Titan tokrat izpustimo, obiščemo pa dve drugi telesi - Luno in Venero. Na Luni smo namreč izmerili najnižje temperature v našem osončju, najvišje pa na Veneri. O temperaturnih ekstremih v vesolju govorimo z dr. Primožem Kajdičem z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min 25. 4. 2025
V tokratni oddaji raziskujemo vesoljsko vreme, natančneje geomagnetne nevihte. Najmočnejša takšna nevihta, za katero vemo, se je zgodila leta 1859. Takrat je angleški astronom Richard Carrington na svojem domačem observatoriju opazoval Sonce in prerisoval Sončeve pege na papir. Nenadoma pa je del površja, kjer se je nahajala večja skupina peg, zažarel mnogo močneje od ostalega Sonca. Približno 18 ur pozneje so se na Zemlji začele dogajati čudne stvari. Dokumenti iz tistega časa poročajo o tem, da so magnetni observatoriji po celem svetu ponoreli, nenavadno svetel polarni sij pa je bil ponoči viden celo na Havajih in na Kubi. Kakšno škodo bi povzročila tako močna geomagnetna nevihta, če bi se pojavila v 21. stoletju, nam pove dr. Primož Kajdič z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min 18. 4. 2025
“Ljudje bi se včasih radi kar malo pogajali z nami in nas prepričujejo, češ - saj bo, saj bo, kajne?” pravi Veronika Hladnik Zakotnik in še doda, da meteorologi niso odgovorni za vreme in nanj nimajo vpliva. To pa prav dobro razumemo ob lepem vremenu, ob slabem pa za svoje nezadovoljstvo in razočaranje nad vremenom pogosto krivimo pognostike. O tem, kaj so malo manj prijetne plati dela meteorologov, smo se pozanimali v tokratni Jutranji vremenski fronti in pred mikrofon povabili Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčič.
6 min 2. 4. 2025
“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.
8 min 2. 4. 2025
Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.
7 min 28. 3. 2025