Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Ars
4 epizod
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Roman Paradiž, temeljno delo Nobelovega nagrajenca, britanskega pisatelja tanzanijskih korenin, Abdulrazaka Gurnaha je večplastna, silovita in nenavadna umetnina. Jusufa oče pri dvanajstih letih proda, da bi odplačal svoj dolg. Iz preprostega življenja na afriškem podeželju je deček pahnjen v vrtinec predkolonialne vzhodne Afrike, v spone vznemirljivega sveta, ki ga zaznamuje krhka in zapletena družbena hierarhija. Gre za sago, ki slikovito upodablja Afriko na pragu sprememb in ponuja premislek o svobodi in izgubi nedolžnosti. Prevajalka Alenka Ropret, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
28 min 16. 11. 2024
Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamed Abdul Munem se je rodil leta 1965 v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je nepretrgoma delovala do izbruha sirske državljanske vojne 2011. Izdajal je dela številnih avtorjev, med drugim tudi kurdskih, ki jih režim ni priznaval. Njegov pesniški prvenec z naslovom Jutranja klapa je v Siriji izšel leta 2009, leto pozneje pa je izdal roman Palestinska črna kumina. Ko je bila njegova založba porušena, je marca 2016 čez Turčijo in Grčijo pribežal v Slovenijo, kmalu mu je sledila tudi njegova družina. Pri Moderni galeriji je leta 2018 izdal zbirko pesmi z naslovom Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je novinar Dnevnika Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano, ki je izšla leta 2019 pri založbi Goga. Roman Kukavičji mladič (ar. فرخ الوقواق) pa je avtobiografska pripoved o Mohamedovi begunski poti, v kateri avtor s tenkočutnim, skorajda pesniškim jezikom popisuje etape svojega potovanja, srečanja in spoznanja na poti, ki se prepletajo z refleksijami o družbeno-političnem položaju v Siriji in o tem, kaj sploh pomeni bežati v neznano. Roman bo v prevodu Zarje Vršič konec leta izšel pri založbi Goga. Prevajalka: Zarja Vršič; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
26 min 9. 11. 2024
Roman Zvezda, žlica in ura je drugi del trilogije, ki jo je Vinko Möderderndorfer začel z romanom Odštevanje, sta pa oba romana pisana tako, da ju je mogoče brati kot samostojni celoti. Tako kot v Odštevanju tudi v romanu Zvezda, žlica in ura pripoved spremljamo skozi različne perspektive, osrednji med njima sta perspektivi vnukinje in babice. Dogajalni čas pripovedi je širok, saj zgodba opisuje tragično usodo treh generacij družine od prve svetovne vojne do približno osemdesetih let 20. stoletja. Okvirno zgodbo pripoveduje vnukinja, ki se po mamini smrti z majhnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela velik del svojega otroštva in mladosti. Samo za eno noč se želi vrniti v pretekli čas in ga pogledati tudi z očmi pokojnih sorodnikov. A ko vstopi v stanovanje, ji vsak njegov prostor, vsak kos preostalega pohištva prebudi svojo spominsko asociacijo in govori svojo zgodbo. Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj je le plod njene domišljije? In kako nas zaznamuje čas, ki ga nismo živeli mi, temveč naši predniki? To je le nekaj vprašanj, ki jih roman obravnava, hkrati pa jih zastavlja tudi bralcu. Predvajani bosta dve poglavji dela, eno pripoveduje babica, drugo vnukinja. Avtor literarnega dela: Vinko Möderderndorfer; režiser: Klemen Markovčič; interpretirata: Darja Reichman, Gaja Filač; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
28 min 2. 11. 2024
Leta 1985 rojena avstrijska pisateljica Birgit Birnbacher je po izobrazbi sociologinja in z družino živi v Salzburgu. Pri literarnih kritikih velja za mojstrico stvarnega jezika in tihe poetike. V svojih delih, za katera je prejela tudi prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, se s sočutjem, ki pa se ne sprevrača v patos, posveča družbenim temam. Tako je tudi v njenem tretjem romanu iz leta 2023 z naslovom Od česar živimo. V njem se medicinska sestra Julia po hudi strokovni napaki umakne v rojstno vas na avstrijskem podeželju. Bolna in negotova trči ob dobro znane patriarhalne strukture, iz katerih se je po letih nesebičnega žrtvovanja za družino izvila njena mama in zapustila moža, ki si ne prizna, da je odgovoren za sinovo možgansko zaostalost. V vasi ob jezeru se po srčnem infarktu znajde tudi meščan Oskar, ob katerem začne Julia tuhtati, ali ne bi prisilni umik v okostenelo okolje, prežeto z alkoholizmom in nezaposlenostjo, morda vendarle lahko postal njeno novo življenje. Oskar si je v partiji kart priigral razpadajočo vaško gostilno; kje je v tej igri mesto za Julio? Prevod Ana Grmek, interpretacija Nika Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.
28 min 26. 10. 2024