Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prinaša besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti, ki so šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko.
4 epizod
Prinaša besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti, ki so šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko.
Bavarski kabaretist, avtor številnih satiričnih in kritičnih besedil Karl Valentin (1882–1948) velja ob Karlu Krausu za enega največjih mojstrov črnega humorja prve polovice 20. stoletja. S svojim delom je pomembno zaznamoval številne ustvarjalce, med njimi tudi Bertolta Brechta in Samuela Becketta. Prevajalec njegovih del, Matija Barl, je svežnju Valentinovih domislic dal naslov Izvrtki. Tokrat bomo prisluhnili dvema izmed njih: Hiša na prodaj ter Oče in sin o vojni. Avtor literarnega dela: Karl Valentin; avtor prevoda: Matija Barl; režiserka: Elza Rituper; interpreta: Matija Barl, Jernej Kuntner; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Staš Janež; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redaktorica ponovitve: Tina Kozin; produkcija 1999.
13 min 24. 8. 2025
Alexander Roda Roda (1872–1945) je bil pisatelj judovskega rodu, satirik in najvidnejši humorist avstro-ogrske monarhije. Rodil se je na Moravskem kot Alexander Šandor Friedrich Rosenfeld in se po neuspešnem študiju prava zapisal vojaški karieri ter deloval v garnizonih v Gradcu, Zagrebu in Osijeku, kjer si je nadel svoje literarno ime. Leta 1901 je opustil častniško službo in postal svobodni publicist, ki je periodični tisk zalagal s humoreskami, zlasti satirami iz avstro-ogrskega častniškega življenja. Humoreski Srečanje z Gospodom in Bistri Joškele sta iz knjige z naslovom Rdeč telovnik in monokel. (Po teh dveh pritiklinah je bil znan tudi avtor, živeč v Berlinu, Münchnu in Parizu, kjer je bil tudi ikona družbenega in družabnega življenja.) Duhovit je tale moto h knjigi: "Očitajo mi, da produciram preveč, da nisem dovolj izbirčen in da s tem škodujem svojemu imenu. Neumnost. Jaz se samo zgledujem po Bogu. Poglejte, česa vsega ni ustvaril – koliko plaže je vmes – in kakšen sloves gre o njem!" Prevajalec: Štefan Vevar; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Željko Hrs; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redakcija ponovitve: Tina Kozin; produkcija 2022.
18 min 17. 8. 2025
Alexander Roda Roda je bil pisatelj judovskega rodu, satirik in najvidnejši humorist avstro-ogrske monarhije. Rodil se je na Moravskem kot Alexander Šándor Friedrich Rosenfeld in se po neuspešnem študiju prava zapisal vojaški karieri ter deloval v garnizonih v Grazu, Zagrebu in Osijeku, kjer si je nadel svoje literarno ime. Leta 1901 je opustil častniško službo in postal svobodni publicist. Periodični tisk je zalagal s humoreskami, zlasti satirami iz avstro-ogrskega častniškega življenja. Ko so mu leta 1907 zaradi tega odvzeli oficirski čin, ga to ni veliko motilo, saj je postal znamenito satirično pero, kabaretist in – če upoštevamo njegovo vsestranskost, saj se je posvetil tudi lahkotnemu filmu – nekakšen pionir današnje industrije zabave. S svojim monoklom in rdečim telovnikom je – živel je v Berlinu, Münchnu in Parizu – postal tudi ikona družbenega in družabnega življenja. Izbrali smo humoreske Vol, osel in kamela, Pobožni Hasan, Antipelin, najboljši prašek proti moljem ter Podvolóčijska gos. Prevedli so jih študenti germanistike na Filozofski fakulteti pod mentorskim vodstvom Štefana Vevarja. Režiserki: Irena Glonar, Špela Kravogel; interpreta: Zvone Hribar, Primož Pirnat; glasbeni opremljevalki: Darja Hlavka Godina, Nina Kodrič; mojstra zvoka: Jure Culiberg, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redaktorica ponovitve: Tina Kozin; posneto leta 2022.
20 min 10. 8. 2025
Alexander Roda Roda je bil pisatelj judovskega rodu, satirik in najbolj znani humorist avstro-ogrske monarhije. Rodil se je na Moravskem kot Alexander Šándor Friedrich Rosenfeld; po neuspešnem študiju prava se je zapisal vojaški karieri ter deloval v garnizonih v Gradcu, Zagrebu in Osijeku, v katerih si je nadel literarno ime. Leta 1901 je opustil častniško službo in postal svobodni publicist. Periodični tisk je zalagal s humoreskami, zlasti satirami iz avstro-ogrskega častniškega življenja. Ko so mu leta 1907 zato odvzeli oficirski čin, ga to ni preveč motilo, saj je postal znamenito satirično pero, kabaretist in – če upoštevamo njegovo vsestranskost, saj se je posvetil tudi lahkotnemu filmu – nekakšen pionir današnje industrije zabave. S svojim monoklom in rdečim telovnikom je bil ikona družbenega in družabnega življenja. Izbrali smo humoreske Moto, Johann Kiefer, Kansas, Vzornik, Ljubezen na drugi pogled, Oder življenja, Moška čast in Nenavadni konjiček. Prevajalec: Štefan Vevar; režiserka: Petra Tanko; interpretirata: Uroš Fürst in Ivan Rupnik; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redaktorica ponovitve: Tina Kozin, produkcija let 2006 in 2022.
19 min 3. 8. 2025