Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pravzaprav je ni godbe, glasbe, muzike ali melodije, ki ne bi imela ozadja, izvora in zgodbe o njenem nastanku. Za vsako pa so razlogi za njeno uresničitev. Včasih so okrepljene z resničnostjo, lahko pa izražajo imaginarnost prelito v avtorjeve zvočne slike. Prav tej širokosti, zlasti v slovenski glasbi, se v radijskem etru Prvega posvečamo v oddaji Godbe z zgodbo. Na sporedu ob torkih zvečer po 23.15.
42 epizod
Pravzaprav je ni godbe, glasbe, muzike ali melodije, ki ne bi imela ozadja, izvora in zgodbe o njenem nastanku. Za vsako pa so razlogi za njeno uresničitev. Včasih so okrepljene z resničnostjo, lahko pa izražajo imaginarnost prelito v avtorjeve zvočne slike. Prav tej širokosti, zlasti v slovenski glasbi, se v radijskem etru Prvega posvečamo v oddaji Godbe z zgodbo. Na sporedu ob torkih zvečer po 23.15.
Ob okrogli obletnici Orto festa smo skupaj z zbranimi glasbeniki na konferenci za novinarje v sredo 13. marca ob 13 uri v ljubljanskem Orto baru (simpatizerji in obiskovalci ga ljubkovalno imenujejo Ortič), na sočni jubilejni torti upihnili dvajset svečk. Naš največji in najbolj pomemben klubski festival bo letos še posebej prazničen, saj so klubska vrata Orto bara prvič za javnost odprli pred natanko petindvajsetimi leti. Na Orto festu 2019, ki se bo odvijal med 28. marcem in 27. aprilom, bo nastopilo kar šestintrideset različnih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. V oddaji se bodo vrstile kratke zgodbice Matjaža Jelena (Šank rock), Matevža Šaleharja Hama, kitarista Petra Dekleve, Samuela Bluesa in skupin Fed Horses ter Lumberjack, ki med drugim izpostavijo nadpovprečen pomen tega tradicionalnega enomesečnega rockovskega dogodka. Bogato zgodovino Orto festa bo z nekaj statističnimi podatki podkrepil eden od njegovih organizatorjev. Andrej Ciuha ga soustvarja in koncept Orto festa osmišlja že od njegovih začetkov.
19 min 26. 3. 2019
Godbe z zgodbo tokrat naslavljamo na slovensko pop in dance glasbeno produkcijo devetdesetih let prejšnjega stoletja. To je rdeča nit pogovora z dvema predstavnikoma takratne slovenske popularne scene, Frenkom Novo in Miranom Mikijem Vlahovićem. Prvi je resnejšo glasbeno pot najprej zarisal s skupino Terpo in Big Apple, nato pa je prav v devetdesetih na vrh slovenskih glasbenih lestvic prišel kot vokalist in član zasedbe Babilon. Deloval je tudi kot avtor in soavtor pesmi na različnih glasbenih festivalih, katerih odre je prav tako preizkusil kot vokalist oziroma interpret. V zadnjih letih soustvarja s skupino Sopranos, a se ni odrekel solističnim projektom. Pred kratkim je izdal skladbo Pridi k men, pripravlja pa še nekaj novosti, med drugim slovensko angleško pesem You can follow, saj Frenk Nova tekoče govori več tujih jezikov (italijansko, nemško in angleško). S skladbo Še vedno sva ista se na glasbeno estrado vračajo člani skupine Victory, četudi so (izpostavlja njihov kitarist in tudi vokalist Miki Vlahović) brez prekinitev koncertno dejavni že trideset let: »V tridesetih letih delovanja nismo imeli niti enega meseca premora. Na ta podatek smo zelo ponosni, pa tudi na dejstvo, da se je v bandu v vseh teh letih zgodilo zelo malo kadrovskih menjav, kar ni ravno običajno«, je še dodal. Victory prav tako poznamo po veliko uspešnicah kot po njihovih festivalskih nastopih, predvsem pa skupino pomnimo po posebnem glasbenem pečatu v njihovi obsežni karieri, ki jim ga je prinesla skladba Zelena dežela. Ta je bila izbrana med deset najboljših pesmi z domovinsko tematiko. Miki Vlahović in drugi člani zasedbe (Robert Dragar – basovska kitara in vokal, Boštjan Zupančič klavijature in vokal, Matija Kač – bobni in vokal, Tomo Primc – harmonika) poudarjajo, da so obdobja iskanja lastne glasbene identitete, zanje preteklost.
36 min 13. 3. 2019
Konec lanskega leta je novomeška zasedba Društvo mrtvih pesnikov izdala svoj osmi studijski album z naslovom Astronavt. Vsebinsko celovito glasbeno delo oblikuje deset skladb, ki jih je pevec in kitarist Alan Vitezič povezal v enovito misel o človeku in njegovi minljivosti. »To so pesmi o sodobnem sleherniku izgubljenem v vesolju.« Skladbe z Astronavta govorijo o nas, ki smo zašli in smo kot poudarja Alan, pozabili na medsebojna druženja kot tudi na užitke v trenutkih sedanjosti. V oddaji smo »prelistali« strani tridesetletnega ustvarjanja Društva mrtvih pesnikov z vsemi vrhunci in njihovimi tudi manj uspešnimi obdobji. Skupino ob Alanu Viteziču sestavljajo še kitarist Peter Dekleva, basovski kitarist Tomaž Koncilija, klaviaturist Boštjan Artiček in bobnar Marko Zajc.
33 min 5. 3. 2019
Gost oddaje Godbe z zgodbo je bil novomeški glasbenik Dušan Prosinečki, vokalist, kitarist in avtor glasbenih del rockovske skupine Drevored, ki letos (2019) obeležuje štirideset let ustvarjanja. Korenine Drevoreda segajo v oddaljeno leto 1979, saj so jo takrat zasnovali iznajdljivi, predvsem za glasbo nadarjeni gimnazijci. Med poslušalci so kmalu začeli vzbujati zanimanje, sledila je še pozornost širše javnosti, kar je pomenilo številne odrske nastope in predstavitve na takrat pomembnih glasbenih festivalih. Po desetih letih delovanja so se sicer za nekaj časa umaknili, četudi so v tem obdobju že spesnili tudi nekaj kakovostnih avtorskih pesmi. Zbrane so na njihovem prvencu Dekade iz leta 2009, ko se je Drevored po dobrem desetletju znova vrnil k poslušalcem. Na tega so uvrstili tudi nekaj povsem novih skladb, kar velja tudi za album Na zahod iz leta 2017. Glasbo Drevoreda nam je v oddaji natančneje predstavil Dušan Prosinečki (ostali člani zasedbe so Andrej Zupančič na basovski kitari, vokalist in kitarist Tomaž Zorko – Zore in Alen Tibljaš na bobnih).
30 min 19. 3. 2019
V središče tokratnih Godb z zgodbo postavljamo istrsko glasbenico Tamaro Obrovac. S Tamaro se je v Pulju pogovarjal glasbeni urednik Radia Koper, Armando Šturman. Večkrat nagrajena kantavtorica, flavtistka in skladateljica, nam v oddaji podrobno predstavi njen zadnji, sicer dvojni živi album Live @ ZKM, ki je bil ob dvajsetletnici njene ustvarjalne poti posnet na koncertu v Zagrebškem teatru mladih (Zagrebačkom kazalištu mladih). Na tamkajšnjem odru jo je novembra 2016. spremljal njen stalni band Transhistria Ensemble (kitarist in mandolinist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob, harmonikar Fausto Beccalossi in bobnar Krunoslav Levačić). Po desetih studijskih, je to prvi živi album Tamare Obrovac, ki so ga uradno izdali konec lanskega leta. Ob Bernardu Mihaliću se kot producentka na albumu Live @ ZKM podpisuje tudi Tamara Obrovac.
32 min 26. 2. 2019
Zanj je imela basovska kitara od nekdaj prav poseben pomen. Bila je namreč glasbilo, ki ga je preprosto »ponotranjil« že med odraščanjem. Anže Langus Petrović – Dagi v oddaji pripoveduje, da je ob očetu Srečku Langusu (prav tako glasbeniku), basovsko kitaro tako vzljubil, da je bil že kot otrok trdno prepričan o svoji poklicni poti. »Vedel sem, da bom glasbenik in da bom igral bas«!, je še poudaril. Basovska kitara je potem resnično zaznamovala njegovo zasebno kot tudi poklicno življenje. In to traja celih dvajset let, ki jih šestintridesetletni Dagi slavi prav letos. Sicer ga mnogi poznajo kot glasbenika, ki je vrsto let spremljal Magnifica, že nekaj let pa je nepogrešljiv član v spremljevalni sekciji Jana Plestenjaka. Nedvomno je mnogim poslušalcem ostal v spominu tudi glasbeni dvojec Da Phenomena, ki sta ga z Matetom Brodarjem Brojem zasnovala leta 2006. Z njuno izvirnostjo v glasbi sta kar nekaj časa beležila pomembne uspehe na domačih odrih. A Dagi je očitno še v popolni glasbeni kondiciji, saj je pred približno dvema letoma presenetil s prvo avtorsko pesmijo – Mamin sin. Zadnja (Dagijeva peta po vrsti), je izšla pred kratkim in ima naslov Kdo te je meni poslal. Solistično pot doživlja predvsem kot najboljši način za izražanje najglobljih čustev. Kantavtorstvo je zanj – kot slikovito pojasni – najboljša »samoočiščevalna« terapija.
36 min 19. 2. 2019
Zdravko Čolić je med redkimi pevci iz nekdanje skupne države, ki se lahko ponaša z razkošno petinštiridesetletno glasbeno kariero. Pevec je svoje prve uspešnice začel nizati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je v samem vrhu tudi s pesmimi z zadnjega studijskega albuma Ono malo sreće (2017). Sedeminšestdesetletnega Sarajevčana, ki ga več generacij pozna po vzdevku Čola, še vedno uvrščamo med največje zvezdnike v tem delu sveta. Tako je preprosta zamisel za radijski oglas nekdanje založbe Jugoton (leta 1980) ob izidu njegovega tretjega albuma Zbog tebe: »Svi dolaze, prolaze i odlaze, samo on ostaje!«, postala dejstvo. Drugi se pojavijo, nekaj časa vztrajajo in nato odidejo. On pa ostaja. Brezčasni Čola!
27 min 12. 2. 2019
Sredi februarja se bodo poslušalci in gledalci spet odločali in izbirali slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije 2019. Nacionalno tekmovanje Ema 2019 je nared, v Godbah z zgodbah pa gostimo dva mlada slovenska glasbenika, ki sta Emin oder že doživela. To sta Brane Štubljar, bobnar v zasedbi z odrskim imenom Bomb Shell (pevka Petra Zore, kitarist Anže Turk, klaviaturist Tim Zupančič) in Klemen Mramor z odrskim imenom Clemens. Z njima smo obudili še nekaj festivalskih in glasbenih izkušenj, v pričakovanju njihovih debitantskih albumov, pa smo še pogledali v glasbeno prihodnost obeh.
27 min 5. 2. 2019
V tednu pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom, Godbe z zgodbo namenjamo posebnemu glasbenemu projektu, ki nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega pesništva, Srečka Kosovela. Naš gost je priznani slovenski glasbenik Aldo Ivančić, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med branjem Kosovelove pesniške zbirke Integrali, občutil neizmerno očaranost. Prevzet nad tokom Kosovelovih misli prav v vsakem stihu, je s sočlani matične skupine Borghesia, že takrat odločno razmišljal o uglasbitvi nekaterih njegovih pesmi. Aldo je sicer ob Dariu Serevalu idejni vodja slovenskih pionirjev elektronskega zvoka Borghesie, v oddaji pa se podrobneje ozre na okoliščine, ki so njihovo zamisel zamaknile za približno tri desetletja. Tako so spomladi leta 2017 poslušalcem najprej predstavili uglasbeno pesem z naslovom Rodovnik. Oktobra lani pa je zasedba Borghesia izdala album Proti kapitulaciji (Moonlee Records), z dvanajstimi skrbno izbranimi Kosovelovimi pesmimi. Album so pospremile odlične kritike na Hrvaškem in v Srbiji, posebno pozornost pa so mu namenili tudi na enem od britanskih spletnih glasbenih portalov (spodaj najdete povezavo do izvirnika z njihovim izborom najboljših albumov 2018). Pri nas so Proti kapitulaciji ocenili glasbeni kritiki Radia Študent, Odzvena, Rockonneta ipd., med tem ko je album v osrednjih medijih (vsaj doslej) ostal domala prezrt.
36 min 29. 1. 2019
Oddajo posvečamo petemu festivalu MENT, ki se letos odvija na sedemnajstih odrih in na osmih različnih ljubljanskih prizoriščih. Njegovi snovalci so v prejšnjih štirih edicijah gostili več kot dvesto glasbenih domačih in tujih imen, letos pa je festival najštevilčnejši doslej, saj se bo na MENT-u, ki poteka med 30. januarjem in 1. februarjem, zvrstilo kar petinsedemdeset gostov iz štiriindvajsetih različnih držav s poudarkom na enaindvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcih. Tako bomo že na otvoritvi festivala slišali dva naša predstavnika, Haiku Garden in Kuklo, ki bo premierno predstavila prvenec z naslovom Katarina. Sicer je Združenje evropskih festivalov Yourope januarja lani na Nizozemskem, ljubljanskemu festivalu MENT, podelilo priznanje za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Laskavo nagrado je v Godbah z zgodbo komentirala Eva Kristina Filipčič: »Ment je v primerjavi z večjimi t.i. show case festivali prijaznejši, manjši in intimnejši. Tako ponuja več priložnosti za povezovanje, ker je za večino gostujočih glasbenih profesionalcev lažje obvladljiv.« Več o letošnji zelo raznoliki ponudbi MENT-a je ob Evi povedal še eden od utemeljiteljev festivala, Andraž Kajzer.
32 min 22. 1. 2019