Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Aida Kutrović
Godbe z zgodbo Arhiv
Ob okrogli obletnici Orto festa smo skupaj z zbranimi glasbeniki na konferenci za novinarje v sredo 13. marca ob 13 uri v ljubljanskem Orto baru (simpatizerji in obiskovalci ga ljubkovalno imenujejo Ortič), na sočni jubilejni torti upihnili dvajset svečk. Naš največji in najbolj pomemben klubski festival bo letos še posebej prazničen, saj so klubska vrata Orto bara prvič za javnost odprli pred natanko petindvajsetimi leti. Na Orto festu 2019, ki se bo odvijal med 28. marcem in 27. aprilom, bo nastopilo kar šestintrideset različnih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. V oddaji se bodo vrstile kratke zgodbice Matjaža Jelena (Šank rock), Matevža Šaleharja Hama, kitarista Petra Dekleve, Samuela Bluesa in skupin Fed Horses ter Lumberjack, ki med drugim izpostavijo nadpovprečen pomen tega tradicionalnega enomesečnega rockovskega dogodka. Bogato zgodovino Orto festa bo z nekaj statističnimi podatki podkrepil eden od njegovih organizatorjev. Andrej Ciuha ga soustvarja in koncept Orto festa osmišlja že od njegovih začetkov.
Ob okrogli obletnici Orto festa smo skupaj z zbranimi glasbeniki na konferenci za novinarje v sredo 13. marca ob 13 uri v ljubljanskem Orto baru (simpatizerji in obiskovalci ga ljubkovalno imenujejo Ortič), na sočni jubilejni torti upihnili dvajset svečk. Naš največji in najbolj pomemben klubski festival bo letos še posebej prazničen, saj so klubska vrata Orto bara prvič za javnost odprli pred natanko petindvajsetimi leti. Na Orto festu 2019, ki se bo odvijal med 28. marcem in 27. aprilom, bo nastopilo kar šestintrideset različnih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. V oddaji se bodo vrstile kratke zgodbice Matjaža Jelena (Šank rock), Matevža Šaleharja Hama, kitarista Petra Dekleve, Samuela Bluesa in skupin Fed Horses ter Lumberjack, ki med drugim izpostavijo nadpovprečen pomen tega tradicionalnega enomesečnega rockovskega dogodka. Bogato zgodovino Orto festa bo z nekaj statističnimi podatki podkrepil eden od njegovih organizatorjev. Andrej Ciuha ga soustvarja in koncept Orto festa osmišlja že od njegovih začetkov.
Godbe z zgodbo Arhiv
Godbe z zgodbo tokrat naslavljamo na slovensko pop in dance glasbeno produkcijo devetdesetih let prejšnjega stoletja. To je rdeča nit pogovora z dvema predstavnikoma takratne slovenske popularne scene, Frenkom Novo in Miranom Mikijem Vlahovićem. Prvi je resnejšo glasbeno pot najprej zarisal s skupino Terpo in Big Apple, nato pa je prav v devetdesetih na vrh slovenskih glasbenih lestvic prišel kot vokalist in član zasedbe Babilon. Deloval je tudi kot avtor in soavtor pesmi na različnih glasbenih festivalih, katerih odre je prav tako preizkusil kot vokalist oziroma interpret. V zadnjih letih soustvarja s skupino Sopranos, a se ni odrekel solističnim projektom. Pred kratkim je izdal skladbo Pridi k men, pripravlja pa še nekaj novosti, med drugim slovensko angleško pesem You can follow, saj Frenk Nova tekoče govori več tujih jezikov (italijansko, nemško in angleško). S skladbo Še vedno sva ista se na glasbeno estrado vračajo člani skupine Victory, četudi so (izpostavlja njihov kitarist in tudi vokalist Miki Vlahović) brez prekinitev koncertno dejavni že trideset let: »V tridesetih letih delovanja nismo imeli niti enega meseca premora. Na ta podatek smo zelo ponosni, pa tudi na dejstvo, da se je v bandu v vseh teh letih zgodilo zelo malo kadrovskih menjav, kar ni ravno običajno«, je še dodal. Victory prav tako poznamo po veliko uspešnicah kot po njihovih festivalskih nastopih, predvsem pa skupino pomnimo po posebnem glasbenem pečatu v njihovi obsežni karieri, ki jim ga je prinesla skladba Zelena dežela. Ta je bila izbrana med deset najboljših pesmi z domovinsko tematiko. Miki Vlahović in drugi člani zasedbe (Robert Dragar – basovska kitara in vokal, Boštjan Zupančič klavijature in vokal, Matija Kač – bobni in vokal, Tomo Primc – harmonika) poudarjajo, da so obdobja iskanja lastne glasbene identitete, zanje preteklost.
Godbe z zgodbo tokrat naslavljamo na slovensko pop in dance glasbeno produkcijo devetdesetih let prejšnjega stoletja. To je rdeča nit pogovora z dvema predstavnikoma takratne slovenske popularne scene, Frenkom Novo in Miranom Mikijem Vlahovićem. Prvi je resnejšo glasbeno pot najprej zarisal s skupino Terpo in Big Apple, nato pa je prav v devetdesetih na vrh slovenskih glasbenih lestvic prišel kot vokalist in član zasedbe Babilon. Deloval je tudi kot avtor in soavtor pesmi na različnih glasbenih festivalih, katerih odre je prav tako preizkusil kot vokalist oziroma interpret. V zadnjih letih soustvarja s skupino Sopranos, a se ni odrekel solističnim projektom. Pred kratkim je izdal skladbo Pridi k men, pripravlja pa še nekaj novosti, med drugim slovensko angleško pesem You can follow, saj Frenk Nova tekoče govori več tujih jezikov (italijansko, nemško in angleško). S skladbo Še vedno sva ista se na glasbeno estrado vračajo člani skupine Victory, četudi so (izpostavlja njihov kitarist in tudi vokalist Miki Vlahović) brez prekinitev koncertno dejavni že trideset let: »V tridesetih letih delovanja nismo imeli niti enega meseca premora. Na ta podatek smo zelo ponosni, pa tudi na dejstvo, da se je v bandu v vseh teh letih zgodilo zelo malo kadrovskih menjav, kar ni ravno običajno«, je še dodal. Victory prav tako poznamo po veliko uspešnicah kot po njihovih festivalskih nastopih, predvsem pa skupino pomnimo po posebnem glasbenem pečatu v njihovi obsežni karieri, ki jim ga je prinesla skladba Zelena dežela. Ta je bila izbrana med deset najboljših pesmi z domovinsko tematiko. Miki Vlahović in drugi člani zasedbe (Robert Dragar – basovska kitara in vokal, Boštjan Zupančič klavijature in vokal, Matija Kač – bobni in vokal, Tomo Primc – harmonika) poudarjajo, da so obdobja iskanja lastne glasbene identitete, zanje preteklost.
Godbe z zgodbo Arhiv
Konec lanskega leta je novomeška zasedba Društvo mrtvih pesnikov izdala svoj osmi studijski album z naslovom Astronavt. Vsebinsko celovito glasbeno delo oblikuje deset skladb, ki jih je pevec in kitarist Alan Vitezič povezal v enovito misel o človeku in njegovi minljivosti. »To so pesmi o sodobnem sleherniku izgubljenem v vesolju.« Skladbe z Astronavta govorijo o nas, ki smo zašli in smo kot poudarja Alan, pozabili na medsebojna druženja kot tudi na užitke v trenutkih sedanjosti. V oddaji smo »prelistali« strani tridesetletnega ustvarjanja Društva mrtvih pesnikov z vsemi vrhunci in njihovimi tudi manj uspešnimi obdobji. Skupino ob Alanu Viteziču sestavljajo še kitarist Peter Dekleva, basovski kitarist Tomaž Koncilija, klaviaturist Boštjan Artiček in bobnar Marko Zajc.
Konec lanskega leta je novomeška zasedba Društvo mrtvih pesnikov izdala svoj osmi studijski album z naslovom Astronavt. Vsebinsko celovito glasbeno delo oblikuje deset skladb, ki jih je pevec in kitarist Alan Vitezič povezal v enovito misel o človeku in njegovi minljivosti. »To so pesmi o sodobnem sleherniku izgubljenem v vesolju.« Skladbe z Astronavta govorijo o nas, ki smo zašli in smo kot poudarja Alan, pozabili na medsebojna druženja kot tudi na užitke v trenutkih sedanjosti. V oddaji smo »prelistali« strani tridesetletnega ustvarjanja Društva mrtvih pesnikov z vsemi vrhunci in njihovimi tudi manj uspešnimi obdobji. Skupino ob Alanu Viteziču sestavljajo še kitarist Peter Dekleva, basovski kitarist Tomaž Koncilija, klaviaturist Boštjan Artiček in bobnar Marko Zajc.
Godbe z zgodbo Arhiv
Gost oddaje Godbe z zgodbo je bil novomeški glasbenik Dušan Prosinečki, vokalist, kitarist in avtor glasbenih del rockovske skupine Drevored, ki letos (2019) obeležuje štirideset let ustvarjanja. Korenine Drevoreda segajo v oddaljeno leto 1979, saj so jo takrat zasnovali iznajdljivi, predvsem za glasbo nadarjeni gimnazijci. Med poslušalci so kmalu začeli vzbujati zanimanje, sledila je še pozornost širše javnosti, kar je pomenilo številne odrske nastope in predstavitve na takrat pomembnih glasbenih festivalih. Po desetih letih delovanja so se sicer za nekaj časa umaknili, četudi so v tem obdobju že spesnili tudi nekaj kakovostnih avtorskih pesmi. Zbrane so na njihovem prvencu Dekade iz leta 2009, ko se je Drevored po dobrem desetletju znova vrnil k poslušalcem. Na tega so uvrstili tudi nekaj povsem novih skladb, kar velja tudi za album Na zahod iz leta 2017. Glasbo Drevoreda nam je v oddaji natančneje predstavil Dušan Prosinečki (ostali člani zasedbe so Andrej Zupančič na basovski kitari, vokalist in kitarist Tomaž Zorko – Zore in Alen Tibljaš na bobnih).
Gost oddaje Godbe z zgodbo je bil novomeški glasbenik Dušan Prosinečki, vokalist, kitarist in avtor glasbenih del rockovske skupine Drevored, ki letos (2019) obeležuje štirideset let ustvarjanja. Korenine Drevoreda segajo v oddaljeno leto 1979, saj so jo takrat zasnovali iznajdljivi, predvsem za glasbo nadarjeni gimnazijci. Med poslušalci so kmalu začeli vzbujati zanimanje, sledila je še pozornost širše javnosti, kar je pomenilo številne odrske nastope in predstavitve na takrat pomembnih glasbenih festivalih. Po desetih letih delovanja so se sicer za nekaj časa umaknili, četudi so v tem obdobju že spesnili tudi nekaj kakovostnih avtorskih pesmi. Zbrane so na njihovem prvencu Dekade iz leta 2009, ko se je Drevored po dobrem desetletju znova vrnil k poslušalcem. Na tega so uvrstili tudi nekaj povsem novih skladb, kar velja tudi za album Na zahod iz leta 2017. Glasbo Drevoreda nam je v oddaji natančneje predstavil Dušan Prosinečki (ostali člani zasedbe so Andrej Zupančič na basovski kitari, vokalist in kitarist Tomaž Zorko – Zore in Alen Tibljaš na bobnih).
Godbe z zgodbo Arhiv
V središče tokratnih Godb z zgodbo postavljamo istrsko glasbenico Tamaro Obrovac. S Tamaro se je v Pulju pogovarjal glasbeni urednik Radia Koper, Armando Šturman. Večkrat nagrajena kantavtorica, flavtistka in skladateljica, nam v oddaji podrobno predstavi njen zadnji, sicer dvojni živi album Live @ ZKM, ki je bil ob dvajsetletnici njene ustvarjalne poti posnet na koncertu v Zagrebškem teatru mladih (Zagrebačkom kazalištu mladih). Na tamkajšnjem odru jo je novembra 2016. spremljal njen stalni band Transhistria Ensemble (kitarist in mandolinist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob, harmonikar Fausto Beccalossi in bobnar Krunoslav Levačić). Po desetih studijskih, je to prvi živi album Tamare Obrovac, ki so ga uradno izdali konec lanskega leta. Ob Bernardu Mihaliću se kot producentka na albumu Live @ ZKM podpisuje tudi Tamara Obrovac.
V središče tokratnih Godb z zgodbo postavljamo istrsko glasbenico Tamaro Obrovac. S Tamaro se je v Pulju pogovarjal glasbeni urednik Radia Koper, Armando Šturman. Večkrat nagrajena kantavtorica, flavtistka in skladateljica, nam v oddaji podrobno predstavi njen zadnji, sicer dvojni živi album Live @ ZKM, ki je bil ob dvajsetletnici njene ustvarjalne poti posnet na koncertu v Zagrebškem teatru mladih (Zagrebačkom kazalištu mladih). Na tamkajšnjem odru jo je novembra 2016. spremljal njen stalni band Transhistria Ensemble (kitarist in mandolinist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob, harmonikar Fausto Beccalossi in bobnar Krunoslav Levačić). Po desetih studijskih, je to prvi živi album Tamare Obrovac, ki so ga uradno izdali konec lanskega leta. Ob Bernardu Mihaliću se kot producentka na albumu Live @ ZKM podpisuje tudi Tamara Obrovac.
Godbe z zgodbo Arhiv
Zanj je imela basovska kitara od nekdaj prav poseben pomen. Bila je namreč glasbilo, ki ga je preprosto »ponotranjil« že med odraščanjem. Anže Langus Petrović – Dagi v oddaji pripoveduje, da je ob očetu Srečku Langusu (prav tako glasbeniku), basovsko kitaro tako vzljubil, da je bil že kot otrok trdno prepričan o svoji poklicni poti. »Vedel sem, da bom glasbenik in da bom igral bas«!, je še poudaril. Basovska kitara je potem resnično zaznamovala njegovo zasebno kot tudi poklicno življenje. In to traja celih dvajset let, ki jih šestintridesetletni Dagi slavi prav letos. Sicer ga mnogi poznajo kot glasbenika, ki je vrsto let spremljal Magnifica, že nekaj let pa je nepogrešljiv član v spremljevalni sekciji Jana Plestenjaka. Nedvomno je mnogim poslušalcem ostal v spominu tudi glasbeni dvojec Da Phenomena, ki sta ga z Matetom Brodarjem Brojem zasnovala leta 2006. Z njuno izvirnostjo v glasbi sta kar nekaj časa beležila pomembne uspehe na domačih odrih. A Dagi je očitno še v popolni glasbeni kondiciji, saj je pred približno dvema letoma presenetil s prvo avtorsko pesmijo – Mamin sin. Zadnja (Dagijeva peta po vrsti), je izšla pred kratkim in ima naslov Kdo te je meni poslal. Solistično pot doživlja predvsem kot najboljši način za izražanje najglobljih čustev. Kantavtorstvo je zanj – kot slikovito pojasni – najboljša »samoočiščevalna« terapija.
Zanj je imela basovska kitara od nekdaj prav poseben pomen. Bila je namreč glasbilo, ki ga je preprosto »ponotranjil« že med odraščanjem. Anže Langus Petrović – Dagi v oddaji pripoveduje, da je ob očetu Srečku Langusu (prav tako glasbeniku), basovsko kitaro tako vzljubil, da je bil že kot otrok trdno prepričan o svoji poklicni poti. »Vedel sem, da bom glasbenik in da bom igral bas«!, je še poudaril. Basovska kitara je potem resnično zaznamovala njegovo zasebno kot tudi poklicno življenje. In to traja celih dvajset let, ki jih šestintridesetletni Dagi slavi prav letos. Sicer ga mnogi poznajo kot glasbenika, ki je vrsto let spremljal Magnifica, že nekaj let pa je nepogrešljiv član v spremljevalni sekciji Jana Plestenjaka. Nedvomno je mnogim poslušalcem ostal v spominu tudi glasbeni dvojec Da Phenomena, ki sta ga z Matetom Brodarjem Brojem zasnovala leta 2006. Z njuno izvirnostjo v glasbi sta kar nekaj časa beležila pomembne uspehe na domačih odrih. A Dagi je očitno še v popolni glasbeni kondiciji, saj je pred približno dvema letoma presenetil s prvo avtorsko pesmijo – Mamin sin. Zadnja (Dagijeva peta po vrsti), je izšla pred kratkim in ima naslov Kdo te je meni poslal. Solistično pot doživlja predvsem kot najboljši način za izražanje najglobljih čustev. Kantavtorstvo je zanj – kot slikovito pojasni – najboljša »samoočiščevalna« terapija.
Godbe z zgodbo Arhiv
Zdravko Čolić je med redkimi pevci iz nekdanje skupne države, ki se lahko ponaša z razkošno petinštiridesetletno glasbeno kariero. Pevec je svoje prve uspešnice začel nizati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je v samem vrhu tudi s pesmimi z zadnjega studijskega albuma Ono malo sreće (2017). Sedeminšestdesetletnega Sarajevčana, ki ga več generacij pozna po vzdevku Čola, še vedno uvrščamo med največje zvezdnike v tem delu sveta. Tako je preprosta zamisel za radijski oglas nekdanje založbe Jugoton (leta 1980) ob izidu njegovega tretjega albuma Zbog tebe: »Svi dolaze, prolaze i odlaze, samo on ostaje!«, postala dejstvo. Drugi se pojavijo, nekaj časa vztrajajo in nato odidejo. On pa ostaja. Brezčasni Čola!
Zdravko Čolić je med redkimi pevci iz nekdanje skupne države, ki se lahko ponaša z razkošno petinštiridesetletno glasbeno kariero. Pevec je svoje prve uspešnice začel nizati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je v samem vrhu tudi s pesmimi z zadnjega studijskega albuma Ono malo sreće (2017). Sedeminšestdesetletnega Sarajevčana, ki ga več generacij pozna po vzdevku Čola, še vedno uvrščamo med največje zvezdnike v tem delu sveta. Tako je preprosta zamisel za radijski oglas nekdanje založbe Jugoton (leta 1980) ob izidu njegovega tretjega albuma Zbog tebe: »Svi dolaze, prolaze i odlaze, samo on ostaje!«, postala dejstvo. Drugi se pojavijo, nekaj časa vztrajajo in nato odidejo. On pa ostaja. Brezčasni Čola!
Godbe z zgodbo Arhiv
Sredi februarja se bodo poslušalci in gledalci spet odločali in izbirali slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije 2019. Nacionalno tekmovanje Ema 2019 je nared, v Godbah z zgodbah pa gostimo dva mlada slovenska glasbenika, ki sta Emin oder že doživela. To sta Brane Štubljar, bobnar v zasedbi z odrskim imenom Bomb Shell (pevka Petra Zore, kitarist Anže Turk, klaviaturist Tim Zupančič) in Klemen Mramor z odrskim imenom Clemens. Z njima smo obudili še nekaj festivalskih in glasbenih izkušenj, v pričakovanju njihovih debitantskih albumov, pa smo še pogledali v glasbeno prihodnost obeh.
Sredi februarja se bodo poslušalci in gledalci spet odločali in izbirali slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije 2019. Nacionalno tekmovanje Ema 2019 je nared, v Godbah z zgodbah pa gostimo dva mlada slovenska glasbenika, ki sta Emin oder že doživela. To sta Brane Štubljar, bobnar v zasedbi z odrskim imenom Bomb Shell (pevka Petra Zore, kitarist Anže Turk, klaviaturist Tim Zupančič) in Klemen Mramor z odrskim imenom Clemens. Z njima smo obudili še nekaj festivalskih in glasbenih izkušenj, v pričakovanju njihovih debitantskih albumov, pa smo še pogledali v glasbeno prihodnost obeh.
Godbe z zgodbo Arhiv
V tednu pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom, Godbe z zgodbo namenjamo posebnemu glasbenemu projektu, ki nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega pesništva, Srečka Kosovela. Naš gost je priznani slovenski glasbenik Aldo Ivančić, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med branjem Kosovelove pesniške zbirke Integrali, občutil neizmerno očaranost. Prevzet nad tokom Kosovelovih misli prav v vsakem stihu, je s sočlani matične skupine Borghesia, že takrat odločno razmišljal o uglasbitvi nekaterih njegovih pesmi. Aldo je sicer ob Dariu Serevalu idejni vodja slovenskih pionirjev elektronskega zvoka Borghesie, v oddaji pa se podrobneje ozre na okoliščine, ki so njihovo zamisel zamaknile za približno tri desetletja. Tako so spomladi leta 2017 poslušalcem najprej predstavili uglasbeno pesem z naslovom Rodovnik. Oktobra lani pa je zasedba Borghesia izdala album Proti kapitulaciji (Moonlee Records), z dvanajstimi skrbno izbranimi Kosovelovimi pesmimi. Album so pospremile odlične kritike na Hrvaškem in v Srbiji, posebno pozornost pa so mu namenili tudi na enem od britanskih spletnih glasbenih portalov (spodaj najdete povezavo do izvirnika z njihovim izborom najboljših albumov 2018). Pri nas so Proti kapitulaciji ocenili glasbeni kritiki Radia Študent, Odzvena, Rockonneta ipd., med tem ko je album v osrednjih medijih (vsaj doslej) ostal domala prezrt.
V tednu pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom, Godbe z zgodbo namenjamo posebnemu glasbenemu projektu, ki nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega pesništva, Srečka Kosovela. Naš gost je priznani slovenski glasbenik Aldo Ivančić, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med branjem Kosovelove pesniške zbirke Integrali, občutil neizmerno očaranost. Prevzet nad tokom Kosovelovih misli prav v vsakem stihu, je s sočlani matične skupine Borghesia, že takrat odločno razmišljal o uglasbitvi nekaterih njegovih pesmi. Aldo je sicer ob Dariu Serevalu idejni vodja slovenskih pionirjev elektronskega zvoka Borghesie, v oddaji pa se podrobneje ozre na okoliščine, ki so njihovo zamisel zamaknile za približno tri desetletja. Tako so spomladi leta 2017 poslušalcem najprej predstavili uglasbeno pesem z naslovom Rodovnik. Oktobra lani pa je zasedba Borghesia izdala album Proti kapitulaciji (Moonlee Records), z dvanajstimi skrbno izbranimi Kosovelovimi pesmimi. Album so pospremile odlične kritike na Hrvaškem in v Srbiji, posebno pozornost pa so mu namenili tudi na enem od britanskih spletnih glasbenih portalov (spodaj najdete povezavo do izvirnika z njihovim izborom najboljših albumov 2018). Pri nas so Proti kapitulaciji ocenili glasbeni kritiki Radia Študent, Odzvena, Rockonneta ipd., med tem ko je album v osrednjih medijih (vsaj doslej) ostal domala prezrt.
Godbe z zgodbo Arhiv
Oddajo posvečamo petemu festivalu MENT, ki se letos odvija na sedemnajstih odrih in na osmih različnih ljubljanskih prizoriščih. Njegovi snovalci so v prejšnjih štirih edicijah gostili več kot dvesto glasbenih domačih in tujih imen, letos pa je festival najštevilčnejši doslej, saj se bo na MENT-u, ki poteka med 30. januarjem in 1. februarjem, zvrstilo kar petinsedemdeset gostov iz štiriindvajsetih različnih držav s poudarkom na enaindvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcih. Tako bomo že na otvoritvi festivala slišali dva naša predstavnika, Haiku Garden in Kuklo, ki bo premierno predstavila prvenec z naslovom Katarina. Sicer je Združenje evropskih festivalov Yourope januarja lani na Nizozemskem, ljubljanskemu festivalu MENT, podelilo priznanje za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Laskavo nagrado je v Godbah z zgodbo komentirala Eva Kristina Filipčič: »Ment je v primerjavi z večjimi t.i. show case festivali prijaznejši, manjši in intimnejši. Tako ponuja več priložnosti za povezovanje, ker je za večino gostujočih glasbenih profesionalcev lažje obvladljiv.« Več o letošnji zelo raznoliki ponudbi MENT-a je ob Evi povedal še eden od utemeljiteljev festivala, Andraž Kajzer.
Oddajo posvečamo petemu festivalu MENT, ki se letos odvija na sedemnajstih odrih in na osmih različnih ljubljanskih prizoriščih. Njegovi snovalci so v prejšnjih štirih edicijah gostili več kot dvesto glasbenih domačih in tujih imen, letos pa je festival najštevilčnejši doslej, saj se bo na MENT-u, ki poteka med 30. januarjem in 1. februarjem, zvrstilo kar petinsedemdeset gostov iz štiriindvajsetih različnih držav s poudarkom na enaindvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcih. Tako bomo že na otvoritvi festivala slišali dva naša predstavnika, Haiku Garden in Kuklo, ki bo premierno predstavila prvenec z naslovom Katarina. Sicer je Združenje evropskih festivalov Yourope januarja lani na Nizozemskem, ljubljanskemu festivalu MENT, podelilo priznanje za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Laskavo nagrado je v Godbah z zgodbo komentirala Eva Kristina Filipčič: »Ment je v primerjavi z večjimi t.i. show case festivali prijaznejši, manjši in intimnejši. Tako ponuja več priložnosti za povezovanje, ker je za večino gostujočih glasbenih profesionalcev lažje obvladljiv.« Več o letošnji zelo raznoliki ponudbi MENT-a je ob Evi povedal še eden od utemeljiteljev festivala, Andraž Kajzer.
Godbe z zgodbo Arhiv
Njegovo glasbeno delo spremljamo že dobra štiri desetletja. Lahko celo zapišemo, da brez njegove pesmi skorajda ni popolnega radijskega glasbenega izbora. Tudi zato je petinšestdesetletni prekmurski kantavtor, Vlado Kreslin, dolga leta obstal in ostal v glasbenem vrhu. Odlikuje ga dovršenost v avtorskem izražanju, saj so številne Vladove pesmi med našimi ponarodelimi superuspešnicami, ki jih poslušalci vsakič znova sprejmejo z izrazito čustvenostjo. To še najbolj ponazarjajo njegovi živi nastopi, kakor že sedemindvajset let zapovrstjo razprodani tradicionalni decembrski koncerti Vlada Kreslina v našem najznamenitejšem kulturnem hramu, Cankarjevem domu. Vse se da je naslov njegove najnovejše glasbene izpovedi, ki je uvodna glasbena tema v Godbe z zgodbo pred razgibanim pogovorom s slovenskim "muzikantom" preprostih, a vedno avtentičnih besedil. Segment njegovega življenja in glasbene ustvarjalnosti lahko po novem vidimo tudi na filmskem platnu, saj od konca lanskega leta poteka projekcija glasbenega dokumentarca o Vladu Kreslinu z naslovom Poj mi pesem. Film je režiral Miran Zupanič.
Njegovo glasbeno delo spremljamo že dobra štiri desetletja. Lahko celo zapišemo, da brez njegove pesmi skorajda ni popolnega radijskega glasbenega izbora. Tudi zato je petinšestdesetletni prekmurski kantavtor, Vlado Kreslin, dolga leta obstal in ostal v glasbenem vrhu. Odlikuje ga dovršenost v avtorskem izražanju, saj so številne Vladove pesmi med našimi ponarodelimi superuspešnicami, ki jih poslušalci vsakič znova sprejmejo z izrazito čustvenostjo. To še najbolj ponazarjajo njegovi živi nastopi, kakor že sedemindvajset let zapovrstjo razprodani tradicionalni decembrski koncerti Vlada Kreslina v našem najznamenitejšem kulturnem hramu, Cankarjevem domu. Vse se da je naslov njegove najnovejše glasbene izpovedi, ki je uvodna glasbena tema v Godbe z zgodbo pred razgibanim pogovorom s slovenskim "muzikantom" preprostih, a vedno avtentičnih besedil. Segment njegovega življenja in glasbene ustvarjalnosti lahko po novem vidimo tudi na filmskem platnu, saj od konca lanskega leta poteka projekcija glasbenega dokumentarca o Vladu Kreslinu z naslovom Poj mi pesem. Film je režiral Miran Zupanič.
Godbe z zgodbo Arhiv
Navkljub dejstvu, da je lani dopolnil šele trideset let, glasbenik Žiga Murko, po zadetkih na spletu in doslej realiziranih glasbenih projektih, nedvomno presega navadne ali za njegovo starost pričakovane okvirje ustvarjalnosti. Je velik ljubitelj soula, četudi ga največkrat opišejo kot jazzovskega, hip hop in elektronskega glasbenika. V Godbah z zgodbo je med drugim izzvenela njegova pesem z naslovom Shy girl, v kateri Žiga Murko prvič nastopa tudi kot interpret. »To je bila že nekaj časa moja želja. Bomo videli, kakšni bodo odzivi. Sicer se človek nenehno razvija in glas tudi. Vidim pa sebe predvsem v vlogi skladatelja, producenta in pozavnista. Vse našteto mi veliko pomeni. Nisem torej glasbenik le v enem segmentu, kajti vedno znova si želim razširiti lastni spekter ustvarjalnosti. Če te kam vleče, potem sem prepričan, da se na to pot moraš tudi podat. Tako raziščeš in ugotoviš, kako daleč lahko nadaljuješ po novi poti«, pravi Žiga Murko, ki v Godbah z zgodbo še opiše svoje začetniške korake, ko je našel navdih najprej v klasičnih glasbenih delih. Te dni je sicer začel s promocijo najnovešega singla z naslovom Not knowing you.
Navkljub dejstvu, da je lani dopolnil šele trideset let, glasbenik Žiga Murko, po zadetkih na spletu in doslej realiziranih glasbenih projektih, nedvomno presega navadne ali za njegovo starost pričakovane okvirje ustvarjalnosti. Je velik ljubitelj soula, četudi ga največkrat opišejo kot jazzovskega, hip hop in elektronskega glasbenika. V Godbah z zgodbo je med drugim izzvenela njegova pesem z naslovom Shy girl, v kateri Žiga Murko prvič nastopa tudi kot interpret. »To je bila že nekaj časa moja želja. Bomo videli, kakšni bodo odzivi. Sicer se človek nenehno razvija in glas tudi. Vidim pa sebe predvsem v vlogi skladatelja, producenta in pozavnista. Vse našteto mi veliko pomeni. Nisem torej glasbenik le v enem segmentu, kajti vedno znova si želim razširiti lastni spekter ustvarjalnosti. Če te kam vleče, potem sem prepričan, da se na to pot moraš tudi podat. Tako raziščeš in ugotoviš, kako daleč lahko nadaljuješ po novi poti«, pravi Žiga Murko, ki v Godbah z zgodbo še opiše svoje začetniške korake, ko je našel navdih najprej v klasičnih glasbenih delih. Te dni je sicer začel s promocijo najnovešega singla z naslovom Not knowing you.
Godbe z zgodbo Arhiv
Ena od Valvasorjevih prigod iz enciklopedije Slava vojvodine Kranjske je bila neposredni navdih za ime glasbenega četverca Plužni filozofi, ki je po devetih letih ljubiteljskega igranja in ustvarjanja avtorskih pesmi, naposled izdal album Vrnitev v neznano. »Najrajši imamo vaje! Takrat improviziramo, igramo, se zabavamo, predvsem pa spontano oblikujemo melodije na besedila, ki jih piše naša pevka Andreja Eršte«, nam je povedal Ivan Dović, basovski kitarist pri Plužnih filozofih in naš sogovornik v Godbah z zgodbo. Andreja Eršte je med drugim njihova pevka in klaviaturistka, Plužna filozofa pa sta še: kitarist Aljoša Dornik in Matija Kočevar na bobnih. Za vse štiri je najbolj pomembno, da lahko v glasbi iskreno uživajo, velikih sanj nimajo, prav tako pa si ne želijo zastavljati velikih ciljev. Le igrati si želijo!
Ena od Valvasorjevih prigod iz enciklopedije Slava vojvodine Kranjske je bila neposredni navdih za ime glasbenega četverca Plužni filozofi, ki je po devetih letih ljubiteljskega igranja in ustvarjanja avtorskih pesmi, naposled izdal album Vrnitev v neznano. »Najrajši imamo vaje! Takrat improviziramo, igramo, se zabavamo, predvsem pa spontano oblikujemo melodije na besedila, ki jih piše naša pevka Andreja Eršte«, nam je povedal Ivan Dović, basovski kitarist pri Plužnih filozofih in naš sogovornik v Godbah z zgodbo. Andreja Eršte je med drugim njihova pevka in klaviaturistka, Plužna filozofa pa sta še: kitarist Aljoša Dornik in Matija Kočevar na bobnih. Za vse štiri je najbolj pomembno, da lahko v glasbi iskreno uživajo, velikih sanj nimajo, prav tako pa si ne želijo zastavljati velikih ciljev. Le igrati si želijo!
Godbe z zgodbo Arhiv
»Moram priznati, da zelo nerad 'stikam' po preteklosti, ker poznam ljudi, ki so se preveč ukvarjali s preteklostjo ali svojo zgodovino, in so nato tam tudi obtičali«, je ob tridesetletnici glasbene kariere pred približno dvanajstimi leti v intervjuju na Prvem programu Radia Slovenija, spregovoril eden od naših najbolj priznanih kantavtorjev, šestinšestdesetletni Andrej Šifrer. V studio Prvega smo ga znova povabili ob njegovem štiridesetletnem jubileju, ki ga je leta 2017 ozaljšal z nekaj koncerti in izdajo albuma 40 let norosti. Andrej Šifrer je prepričan, da bo častitljivo obletnico primerno zaokrožil v marcu prihodnje leto, ko bo skupaj z nekaj eminentnimi in nekaj mladimi nadarjenimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci, s posebnim projektom, stopil na oder Cankarjevega doma v Ljubljani.
»Moram priznati, da zelo nerad 'stikam' po preteklosti, ker poznam ljudi, ki so se preveč ukvarjali s preteklostjo ali svojo zgodovino, in so nato tam tudi obtičali«, je ob tridesetletnici glasbene kariere pred približno dvanajstimi leti v intervjuju na Prvem programu Radia Slovenija, spregovoril eden od naših najbolj priznanih kantavtorjev, šestinšestdesetletni Andrej Šifrer. V studio Prvega smo ga znova povabili ob njegovem štiridesetletnem jubileju, ki ga je leta 2017 ozaljšal z nekaj koncerti in izdajo albuma 40 let norosti. Andrej Šifrer je prepričan, da bo častitljivo obletnico primerno zaokrožil v marcu prihodnje leto, ko bo skupaj z nekaj eminentnimi in nekaj mladimi nadarjenimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci, s posebnim projektom, stopil na oder Cankarjevega doma v Ljubljani.
Godbe z zgodbo Arhiv
Avtentično, predvsem pa prijetno presenečenje nam je to jesen z avtorskim prvencem Zemljin sin priredil Jure Lesar. Avtor glasbe, besedil, pevec in kitarist prihaja iz Pirana, bil pa je član in eden od utemeljiteljev (z odličnimi kritikami pospremljene) Obalne zasedbe Eskobars. Fantje so se razšli po dveh posnetih studijskih albumih in po skoraj desetletju delovanja. Jure Lesar se je potem odločil za solistično glasbeno izražanje z avtorskimi skladbami. Prvih devet glasbenih pripovedi z albuma Zemljin sin nam je razkril oktobra, a nam je že v začetku poletja s promocijskim singlom Mestno kolo, jasno nakazal svojo namero o samostojni poti. Povzema jo tudi v Godbah z zgodbo.
Avtentično, predvsem pa prijetno presenečenje nam je to jesen z avtorskim prvencem Zemljin sin priredil Jure Lesar. Avtor glasbe, besedil, pevec in kitarist prihaja iz Pirana, bil pa je član in eden od utemeljiteljev (z odličnimi kritikami pospremljene) Obalne zasedbe Eskobars. Fantje so se razšli po dveh posnetih studijskih albumih in po skoraj desetletju delovanja. Jure Lesar se je potem odločil za solistično glasbeno izražanje z avtorskimi skladbami. Prvih devet glasbenih pripovedi z albuma Zemljin sin nam je razkril oktobra, a nam je že v začetku poletja s promocijskim singlom Mestno kolo, jasno nakazal svojo namero o samostojni poti. Povzema jo tudi v Godbah z zgodbo.
Godbe z zgodbo Arhiv
Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.
Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.
Godbe z zgodbo Arhiv
Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.
Eden osrednjih pop rockovskih glasbenikov iz Beograda, Momčilo Bajagić Bajaga, je bil prvi srbski izvajalec, ki je po osamosvojitvi Slovenije skupaj s spremljevalnim bandom Instruktori, nastopil pri nas. Razpad nekdanje skupne države je zaznamovalo precej kaotično razpoloženje, ki so ga občutili tudi umetniki. Na oviro je v začetku devetdesetih med prvimi naletel prav Bajaga. Neprijetno izkušnjo je povzel v Godbah z zgodbo: »Oglasilo se je takratno Združenje glasbenikov s pobudo, da nam prepovejo že razprodan koncert v mali dvorani Tivoli. S protestom – mislim, da je bilo napoteno na Ministrstvo za kulturo – so jim odgovorili poslušalci, ki so že kupili vstopnice. Koncert so potem vendarle odobrili, kar je povzročilo še večje zanimanje. Tako smo prodali veliko Halo Tivoli. Kaj podobnega se nedvomno v normalnih, regularnih okoliščinah, zagotovo ne bi zgodilo. Skratka, bili so to resnično čudni in nič kaj prijetni časi. A od takrat, torej od leta 1994, redno prihajamo v Slovenijo. V Sloveniji smo igrali velikokrat in lahko rečem, da do Slovenije gojim zelo dobre vibracije.« Celotnemu posnetku pogovora z Bajago, ki smo ga opremili s skladbami z njegovega najnovejšega studijskega albuma U sali lom, lahko prisluhnete tudi na spletni strani Prvega in v arhivu oddaj MMC RTV.
Godbe z zgodbo Arhiv
»Lumberjack nismo ravno spletni band. Ogledi na youtubu ali 'všečki' na Facebooku nas preveč ne zanimajo. Zanima nas predvsem obiskanost naših koncertov.« Tako razmišlja peterica navdušencev nad kitarskim rockom, ki ga tudi sami igrajo. Lumberjack so pred nedavnim izdali prvenec z naslovom Brez nadzora, brez morale, konec oktobra pa so ga živo predstavili in odigrali v razprodani dvorani KUD-a oziroma Centra slovanskih kultur France Prešern v Ljubljani. Tudi o tem sta David Podgornik (klaviatirist) in Robi Glač (kitarist) ponosno spregovorila v Godbah z zgodbo. Na albumu je deset avtorskih skladb, ki jih po njunih besedah občinstvo sprejema z enako vnemo. Četudi Lumberjack za zdaj še najbolj zaznamuje skladba Kralj. Lumberjack so še: Rok Ahačevčič (vokal, kitara), Jaka Novak (bas kitara), Blaž Kuster (bobni).
»Lumberjack nismo ravno spletni band. Ogledi na youtubu ali 'všečki' na Facebooku nas preveč ne zanimajo. Zanima nas predvsem obiskanost naših koncertov.« Tako razmišlja peterica navdušencev nad kitarskim rockom, ki ga tudi sami igrajo. Lumberjack so pred nedavnim izdali prvenec z naslovom Brez nadzora, brez morale, konec oktobra pa so ga živo predstavili in odigrali v razprodani dvorani KUD-a oziroma Centra slovanskih kultur France Prešern v Ljubljani. Tudi o tem sta David Podgornik (klaviatirist) in Robi Glač (kitarist) ponosno spregovorila v Godbah z zgodbo. Na albumu je deset avtorskih skladb, ki jih po njunih besedah občinstvo sprejema z enako vnemo. Četudi Lumberjack za zdaj še najbolj zaznamuje skladba Kralj. Lumberjack so še: Rok Ahačevčič (vokal, kitara), Jaka Novak (bas kitara), Blaž Kuster (bobni).
Godbe z zgodbo Arhiv
Igor Potočnik je glasbenik, tonski mojster, mestoma tudi pevec, predvsem pa ima največ izkušenj kot kitarist. Nekateri se nedvomno še spominjate Igorjevih kitarskih linij v pesmih nekoč izjemno priljubljene in uspešne kranjske pop rockovske zasedbe California. Na čas, ko se je skupaj s sočlani Californie pojal po slovenskih odrih, gleda zelo pozitivno, je povedal v Godbah z zgodbo. Z dvema izvirnima članoma, basovskim kitaristom Francetom Logarjem in bobnarjem Andrejem Hribarjem, gost oddaje, Igor Potočnik, še vedno ustvarja in sodeluje. Z njima je leta 2017 posnel dve izmed enajstih instrumentalnih skladb za album z naslovom Beauty. To je Igorjev avtorski prvenec, prihodnje leto pa kot načrtuje, lahko pričakujemo njegov drugi, in sicer živi studijski album z vokalnimi pesmimi.
Igor Potočnik je glasbenik, tonski mojster, mestoma tudi pevec, predvsem pa ima največ izkušenj kot kitarist. Nekateri se nedvomno še spominjate Igorjevih kitarskih linij v pesmih nekoč izjemno priljubljene in uspešne kranjske pop rockovske zasedbe California. Na čas, ko se je skupaj s sočlani Californie pojal po slovenskih odrih, gleda zelo pozitivno, je povedal v Godbah z zgodbo. Z dvema izvirnima članoma, basovskim kitaristom Francetom Logarjem in bobnarjem Andrejem Hribarjem, gost oddaje, Igor Potočnik, še vedno ustvarja in sodeluje. Z njima je leta 2017 posnel dve izmed enajstih instrumentalnih skladb za album z naslovom Beauty. To je Igorjev avtorski prvenec, prihodnje leto pa kot načrtuje, lahko pričakujemo njegov drugi, in sicer živi studijski album z vokalnimi pesmimi.
Godbe z zgodbo Arhiv
Trideset let obstoja skupine Čuki je bržkone dovolj zgovoren podatek o njihovi priljubljenosti med slovenskimi poslušalci. Njihova glasbena usmeritev se je v tridesetih letih spreminjala, saj so snemali avtorske otroške pesmi, igrali in snemali so narodno zabavne skladbe, najbolj ustvarjalni pa so bili na področju zabavne glasbe. Obsežna diskografija skupine je nastajala povsem spontano in naravno, nam je v Godbah z zgodbo med drugim pripovedoval Jože Potrebuješ. Z vodjo in utemeljiteljem Čukov, vedno kritičnim do glasbenega koncepta nacionalnega radia, z zgovornim besedilopiscem in enim od pevcev zasedbe, smo se pogovarjali neposredno po izidu najnovejšega singla Če se od spominov da živet. Posneli so ga z ansamblom Kvartopirci, ki so ob velikem jubileju Čukov le eni od številnih povabljenih gostov na njihovih dveh prihajajočih koncertih v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Trideset let obstoja skupine Čuki je bržkone dovolj zgovoren podatek o njihovi priljubljenosti med slovenskimi poslušalci. Njihova glasbena usmeritev se je v tridesetih letih spreminjala, saj so snemali avtorske otroške pesmi, igrali in snemali so narodno zabavne skladbe, najbolj ustvarjalni pa so bili na področju zabavne glasbe. Obsežna diskografija skupine je nastajala povsem spontano in naravno, nam je v Godbah z zgodbo med drugim pripovedoval Jože Potrebuješ. Z vodjo in utemeljiteljem Čukov, vedno kritičnim do glasbenega koncepta nacionalnega radia, z zgovornim besedilopiscem in enim od pevcev zasedbe, smo se pogovarjali neposredno po izidu najnovejšega singla Če se od spominov da živet. Posneli so ga z ansamblom Kvartopirci, ki so ob velikem jubileju Čukov le eni od številnih povabljenih gostov na njihovih dveh prihajajočih koncertih v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Godbe z zgodbo Arhiv
Sta na tronu slovenskega sredinskega rocka. Oba uživata poseben ugled in veljavo med mladimi, a tudi starejšimi poslušalci. Glasbeno pot sta začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je televizijski glasbeni program MTV pri nas doživel razmah. Izoblikoval je glasbeni okus večine naših takrat delujočih mladih ustvarjalcev. Med njimi sta tudi Grega Skočir in Tomi Meglič, naša nedvomno najbolj priljubljena in najbolj uspešna rockovska vokalista. To pozicijo ohranjata že dobri dve desetletji. Premierno smo ju združili v radijskem intervjuju. Z njima smo med drugim govorili o najnovejših studijskih izdajah (Plameni v raju in Nomadi) ter o ključnih korakih pomembnih za neprekosljiv uspeh njunih matičnih skupin, Big foot mame in Siddharte. Obe namreč vedno znova umeščamo v sam vrh slovenskega rockovskega izročila novejšega časa.
Sta na tronu slovenskega sredinskega rocka. Oba uživata poseben ugled in veljavo med mladimi, a tudi starejšimi poslušalci. Glasbeno pot sta začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je televizijski glasbeni program MTV pri nas doživel razmah. Izoblikoval je glasbeni okus večine naših takrat delujočih mladih ustvarjalcev. Med njimi sta tudi Grega Skočir in Tomi Meglič, naša nedvomno najbolj priljubljena in najbolj uspešna rockovska vokalista. To pozicijo ohranjata že dobri dve desetletji. Premierno smo ju združili v radijskem intervjuju. Z njima smo med drugim govorili o najnovejših studijskih izdajah (Plameni v raju in Nomadi) ter o ključnih korakih pomembnih za neprekosljiv uspeh njunih matičnih skupin, Big foot mame in Siddharte. Obe namreč vedno znova umeščamo v sam vrh slovenskega rockovskega izročila novejšega časa.
Godbe z zgodbo Arhiv
Glasbeni revolucionarji s cvetjem in vetrom v laseh, so v Godbe z zgodbo prinesli še šumenje palm in vonj po morju. Tudi takšno, na pol pesniško napoved bi lahko izbrali, ko gre za eno osrednjih koprskih skupin, Zmelkoow. V devetdesetih so bili ob Siddharti, Big foot mami, Dan D in MI2, med našimi petimi vodilnimi, sredinsko rockovskimi zasedbami. Toda stilsko vedno avtorsko edinstveni. Pred koncertom v ljubljanski Cvetličarni smo v studio Prvega povabili njihovega tvorca in vokalista Gogo Sedmaka. V svojem cinično sarkastičnem slogu je razgrnil nekaj posebnosti o matičnem bandu, ki jih navkljub bližajoči se tridesetletnici obstoja, o Zmelkoow nismo poznali.
Glasbeni revolucionarji s cvetjem in vetrom v laseh, so v Godbe z zgodbo prinesli še šumenje palm in vonj po morju. Tudi takšno, na pol pesniško napoved bi lahko izbrali, ko gre za eno osrednjih koprskih skupin, Zmelkoow. V devetdesetih so bili ob Siddharti, Big foot mami, Dan D in MI2, med našimi petimi vodilnimi, sredinsko rockovskimi zasedbami. Toda stilsko vedno avtorsko edinstveni. Pred koncertom v ljubljanski Cvetličarni smo v studio Prvega povabili njihovega tvorca in vokalista Gogo Sedmaka. V svojem cinično sarkastičnem slogu je razgrnil nekaj posebnosti o matičnem bandu, ki jih navkljub bližajoči se tridesetletnici obstoja, o Zmelkoow nismo poznali.
Godbe z zgodbo Arhiv
Matevž Pavčnik je ob Juretu Jurci del kitarskega dueta Vagabunda, ki se je ob širitvi avtorskega repertoarja, sčasoma iz dvojca spremenil v kvartet. Ime Vagabunda sta Matevž in Jure sicer zadržala, zadnji studijski objavljeni posnetek z naslovom Samo objem, pa je skupni rezultat vseh štirih Vagabundov. V oddajo smo povabili še Hieronima Vilarja, idejnega in ustanovitvenega člana ene od naših novonastalih pop rockovskih zasedb, ki se imenuje Lusterdam. Bojda zato, ker po tej na medmrežju utipkani besedi dobimo le en in edini zadetek. O modrih odločitvah in strategijah banda Lusterdam smo govorili s Hieronimom, pevcem, besedilopiscem in avtorjem desetih avtorskih skladb, tudi nosilne in naslovne za prvenec Lepo mi godrnjaš. Lusterdam sestavlja še trojica filmskih in video ustvarjalcev: Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni) in Ven Jemeršič (bas).
Matevž Pavčnik je ob Juretu Jurci del kitarskega dueta Vagabunda, ki se je ob širitvi avtorskega repertoarja, sčasoma iz dvojca spremenil v kvartet. Ime Vagabunda sta Matevž in Jure sicer zadržala, zadnji studijski objavljeni posnetek z naslovom Samo objem, pa je skupni rezultat vseh štirih Vagabundov. V oddajo smo povabili še Hieronima Vilarja, idejnega in ustanovitvenega člana ene od naših novonastalih pop rockovskih zasedb, ki se imenuje Lusterdam. Bojda zato, ker po tej na medmrežju utipkani besedi dobimo le en in edini zadetek. O modrih odločitvah in strategijah banda Lusterdam smo govorili s Hieronimom, pevcem, besedilopiscem in avtorjem desetih avtorskih skladb, tudi nosilne in naslovne za prvenec Lepo mi godrnjaš. Lusterdam sestavlja še trojica filmskih in video ustvarjalcev: Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni) in Ven Jemeršič (bas).
Godbe z zgodbo Arhiv
Svetu glasbe se je preprustil že pred leti, ko je sosutvarjal s člani skupine Desert Fox. Toda, Sergej Čas, ki prihaja iz Semiča v Beli krajini, rad pove, da je pesnik in nato glasbenik. Je perfekcionist, realist in kot je še v Godbah z zgodbo povedal, stvari ne olepšuje, temveč o njih spregovori na svoj neposreden način. To je slišati v njegovih avtorskih skladbah na prvencu Kozmonavt, ki vam ga v oddaji podrobneje predstavljamo.
Svetu glasbe se je preprustil že pred leti, ko je sosutvarjal s člani skupine Desert Fox. Toda, Sergej Čas, ki prihaja iz Semiča v Beli krajini, rad pove, da je pesnik in nato glasbenik. Je perfekcionist, realist in kot je še v Godbah z zgodbo povedal, stvari ne olepšuje, temveč o njih spregovori na svoj neposreden način. To je slišati v njegovih avtorskih skladbah na prvencu Kozmonavt, ki vam ga v oddaji podrobneje predstavljamo.
Godbe z zgodbo Arhiv
V začetku meseca septembra je bilo v domačih medijih veliko poudarka na petindvajseti obletnici osrednjega stičišča alternativne kulture v Ljubljani, AKC Metelkova mesto. Na našem radiu bomo z nekaj izbrane glasbe še enkrat spomnili na pomen obstoja in delovanja Metelkove ne le pri nas, marveč v širšem, evropskem kulturnem okolju. Ob deveti obletnici ljubljanskega Kina Šiška smo v studio povabili Gregorja Strasbergerja, pevca dolenjskega rockovskega združenja MRFY, ki bo s premierno živo predstavitvijo debitantskega albuma Story zaznamoval praznik Centra urbane kulture. Na Ravnah na Koroškem pa bodo že štirinajstič vprizorili Festival slovenskega jazza z raznolikim in bogatim programom z več kot stotridesetimi nastopajočimi. V ospredju festivala bo glasba, ki jo bo s svojim nastopom bogatila še naša mlada pevka Ajda Stina Turek, saj bo na tamkajšnjem odru predstavila svoj prvenec z naslovom Sonder.
V začetku meseca septembra je bilo v domačih medijih veliko poudarka na petindvajseti obletnici osrednjega stičišča alternativne kulture v Ljubljani, AKC Metelkova mesto. Na našem radiu bomo z nekaj izbrane glasbe še enkrat spomnili na pomen obstoja in delovanja Metelkove ne le pri nas, marveč v širšem, evropskem kulturnem okolju. Ob deveti obletnici ljubljanskega Kina Šiška smo v studio povabili Gregorja Strasbergerja, pevca dolenjskega rockovskega združenja MRFY, ki bo s premierno živo predstavitvijo debitantskega albuma Story zaznamoval praznik Centra urbane kulture. Na Ravnah na Koroškem pa bodo že štirinajstič vprizorili Festival slovenskega jazza z raznolikim in bogatim programom z več kot stotridesetimi nastopajočimi. V ospredju festivala bo glasba, ki jo bo s svojim nastopom bogatila še naša mlada pevka Ajda Stina Turek, saj bo na tamkajšnjem odru predstavila svoj prvenec z naslovom Sonder.
Godbe z zgodbo Arhiv
Mlada glasbena ustvarjalca sta vrstnika, ki prihajata s slovenske obale. Sta avtorja glasbe in besedil, med drugim sta oba tudi vokalista. Žiga Rustja se v zadnjih letih pri nas uspešno prebija med opazne mlajše slovenske kantavtorje, Maks Bembič pa skupaj s sočlani banda NOAIR na Obali, a tudi drugje po Sloveniji, uživa čedalje večji ugled v alternativnih glasbenih krogih. Žigo in Maksa smo povabili v studio Radia Koper, z glasbenikoma pa odprli tudi nekaj zanimivih glasbenih tem. Spregovorila sta o zadnjih studijskih izdajah (Žiga o albumu Čas, Maks o albumu zasedbe NOAIR z naslovom Superhuman) in nam pobliže orisala trenuten glasbeni utrip na Obali. V Godbah z zgodbo sta nam približala svoje studijske in odrske izkušnje, na glas pa sta še razmišljala o premalo možnostih za predstavitev avtorske glasbe slovenskih manj znanih, toda kakovostnih glasbenih izvajalcev.
Mlada glasbena ustvarjalca sta vrstnika, ki prihajata s slovenske obale. Sta avtorja glasbe in besedil, med drugim sta oba tudi vokalista. Žiga Rustja se v zadnjih letih pri nas uspešno prebija med opazne mlajše slovenske kantavtorje, Maks Bembič pa skupaj s sočlani banda NOAIR na Obali, a tudi drugje po Sloveniji, uživa čedalje večji ugled v alternativnih glasbenih krogih. Žigo in Maksa smo povabili v studio Radia Koper, z glasbenikoma pa odprli tudi nekaj zanimivih glasbenih tem. Spregovorila sta o zadnjih studijskih izdajah (Žiga o albumu Čas, Maks o albumu zasedbe NOAIR z naslovom Superhuman) in nam pobliže orisala trenuten glasbeni utrip na Obali. V Godbah z zgodbo sta nam približala svoje studijske in odrske izkušnje, na glas pa sta še razmišljala o premalo možnostih za predstavitev avtorske glasbe slovenskih manj znanih, toda kakovostnih glasbenih izvajalcev.
Godbe z zgodbo Arhiv
Z Zoranom Predinom smo se sprehodili skozi njegovo razvejano glasbeno diskografijo, omenili tudi nekatere njegove prihodnje projekte in med drugim poudarili posebnosti njegovega rojstnega kraja, saj je prav Maribor nekoč glasbeno cvetel, predvsem pa v šestdesetih letih poskrbel za številne glasbene veljake (Ditka Haberl, Ivo Mojzer, Marko Brecelj, Alfi Nipič, Edvin Fliser itn.). V Godbah z zgodbo smo Zoranu Predinu voščili ob njegovi okrogli obletnici. Pred kratkim je namreč praznoval šestdeseti rojstni dan.
Z Zoranom Predinom smo se sprehodili skozi njegovo razvejano glasbeno diskografijo, omenili tudi nekatere njegove prihodnje projekte in med drugim poudarili posebnosti njegovega rojstnega kraja, saj je prav Maribor nekoč glasbeno cvetel, predvsem pa v šestdesetih letih poskrbel za številne glasbene veljake (Ditka Haberl, Ivo Mojzer, Marko Brecelj, Alfi Nipič, Edvin Fliser itn.). V Godbah z zgodbo smo Zoranu Predinu voščili ob njegovi okrogli obletnici. Pred kratkim je namreč praznoval šestdeseti rojstni dan.
Godbe z zgodbo Arhiv
LP film Laibach je tretji dokumentarni film iz serije filmov Glasba je časovna umetnost. Premierno so ga prikazali v torek, 12. junija, v Kinodvoru ter tako odprli letošnjo sezono Kinodvorišča s projekcijami glasbenih dokumentarcev na prostem. Ozadje nastanka dokumentarnega filma o skupini Laibach in njen pomen za slovenski kulturni prostor nam je v Godbah z zgodbo razodel scenarist LP filmov, Igor Bašin BIGor. LP film Laibach je režiral Igor Zupe, v njem pa se izčrpno osredinja na prvo pri nas uradno izdano »longplay ploščo« Brez naslova (objavljena je bila leta 1985) najbolj znane in v svetovnem merilu najuglednejše slovenske glasbene skupine. Film temelji na arhivskih posnetkih in pripovedih njenih članov pa tudi na anekdotah in spominih nekaj ključnih ljudi, ki so v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja ali poklicno ali ljubiteljsko spremljali nastanek láibachovcev in takratnega gibanja Laibach Kunst.
LP film Laibach je tretji dokumentarni film iz serije filmov Glasba je časovna umetnost. Premierno so ga prikazali v torek, 12. junija, v Kinodvoru ter tako odprli letošnjo sezono Kinodvorišča s projekcijami glasbenih dokumentarcev na prostem. Ozadje nastanka dokumentarnega filma o skupini Laibach in njen pomen za slovenski kulturni prostor nam je v Godbah z zgodbo razodel scenarist LP filmov, Igor Bašin BIGor. LP film Laibach je režiral Igor Zupe, v njem pa se izčrpno osredinja na prvo pri nas uradno izdano »longplay ploščo« Brez naslova (objavljena je bila leta 1985) najbolj znane in v svetovnem merilu najuglednejše slovenske glasbene skupine. Film temelji na arhivskih posnetkih in pripovedih njenih članov pa tudi na anekdotah in spominih nekaj ključnih ljudi, ki so v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja ali poklicno ali ljubiteljsko spremljali nastanek láibachovcev in takratnega gibanja Laibach Kunst.
Godbe z zgodbo Arhiv
Tokrat smo se z glasbo v Godbah z zgodbo vrnili nekaj desetletij nazaj v preteklost slovenske glasbene produkcije. Oddaja temelji na izjemno zanimivem pogovoru z enim od naših največjih pop rockovskih glasbenikov, basovskim kitaristom Jadranom Ogrinom. Poslušalci Prvega, zlasti mlajši glasbeniki, boste v njegovih pripovedih uživali in brez dvoma iz prve roke dobili veliko dragocenih podatkov oziroma vsebin, ki so še kako pomembne za ustrezen vpogled in razumevanje nastanka slovenskega pop rocka. Jadran Ogrin je letos aprila praznoval sedemdeseti rojstni dan, nekoč v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa je bil nepogrešljiv član glasbenih veteranov z Obale, skupine Kameleoni. Vendar je bil kot basist prav tako nenadomestljiv v bandih kot so: September, Boomerang, Metropolitan, Halo in nenazadnje v še vedno delujoči zasedbi Karamela. Toda, Jadran Ogrin, s katerim se je pogovarjal koprski kolega Armando Šturman, si kot najstnik ni ravno predstavljal, da bo resnejšo glasbeno kariero začel in jo razvijal predvsem kot basovski kitarist.
Tokrat smo se z glasbo v Godbah z zgodbo vrnili nekaj desetletij nazaj v preteklost slovenske glasbene produkcije. Oddaja temelji na izjemno zanimivem pogovoru z enim od naših največjih pop rockovskih glasbenikov, basovskim kitaristom Jadranom Ogrinom. Poslušalci Prvega, zlasti mlajši glasbeniki, boste v njegovih pripovedih uživali in brez dvoma iz prve roke dobili veliko dragocenih podatkov oziroma vsebin, ki so še kako pomembne za ustrezen vpogled in razumevanje nastanka slovenskega pop rocka. Jadran Ogrin je letos aprila praznoval sedemdeseti rojstni dan, nekoč v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa je bil nepogrešljiv član glasbenih veteranov z Obale, skupine Kameleoni. Vendar je bil kot basist prav tako nenadomestljiv v bandih kot so: September, Boomerang, Metropolitan, Halo in nenazadnje v še vedno delujoči zasedbi Karamela. Toda, Jadran Ogrin, s katerim se je pogovarjal koprski kolega Armando Šturman, si kot najstnik ni ravno predstavljal, da bo resnejšo glasbeno kariero začel in jo razvijal predvsem kot basovski kitarist.
Godbe z zgodbo Arhiv
Z gostoma Markom Bohom (Nula Kelvina) in Gašperjem Kržmancem (Šlajn) smo tokrat v Godbah z zgodo razčlenjevali ne le njihove avtorske glasbe, marveč smo odprli kar nekaj za slovenske glasbenike pomembnih tem, o katerih redko razmišljamo, razpravljamo ali pa skušamo skupaj poiskati morebitne rešitve za aktualne težave naših kreativcev s področja glasbe. Marko Boh je pred sedmimi leti začel pisati zgodbo s sočlani skupine Nula Kelvin, pri kateri Gašper Kržmanc igra kitaro. Ta pa je lani osnoval svoj band z imenom Šlajn. Ob njem ga sestavljajo še trije mladeniči, ki so doma iz Cerknice. Pravijo, da igrajo country zvrst, ki jo z umeščanjem v svoje mikro okolje še rajši imenujejo podeželska glasba. Obe skupini, Nula Kelvina in Šlajn sta pred kratkim izdali nova albuma. Kdo za vraga so, je zasedba Nula Kelvina predstavila na letošnjem festivalu Godi bodi, na njegovi enajsti ediciji, pa je svoj prvenec Ljubezenske, koncertno promoviral še notranjski kvartet, Šlajn.
Z gostoma Markom Bohom (Nula Kelvina) in Gašperjem Kržmancem (Šlajn) smo tokrat v Godbah z zgodo razčlenjevali ne le njihove avtorske glasbe, marveč smo odprli kar nekaj za slovenske glasbenike pomembnih tem, o katerih redko razmišljamo, razpravljamo ali pa skušamo skupaj poiskati morebitne rešitve za aktualne težave naših kreativcev s področja glasbe. Marko Boh je pred sedmimi leti začel pisati zgodbo s sočlani skupine Nula Kelvin, pri kateri Gašper Kržmanc igra kitaro. Ta pa je lani osnoval svoj band z imenom Šlajn. Ob njem ga sestavljajo še trije mladeniči, ki so doma iz Cerknice. Pravijo, da igrajo country zvrst, ki jo z umeščanjem v svoje mikro okolje še rajši imenujejo podeželska glasba. Obe skupini, Nula Kelvina in Šlajn sta pred kratkim izdali nova albuma. Kdo za vraga so, je zasedba Nula Kelvina predstavila na letošnjem festivalu Godi bodi, na njegovi enajsti ediciji, pa je svoj prvenec Ljubezenske, koncertno promoviral še notranjski kvartet, Šlajn.
Godbe z zgodbo Arhiv
Z Urško Majdič in Janom Leščancem smo govorili o njunih najnovejših glasbenih podvigih in sveže objavljenih skladbah. Urško poznamo še iz časov, ko je se je kot pevka kalila v slovenski zasedbi Billy's Private Parking. Jan Leščanec je v Godbah z zgodbo govoril v imenu skupine Dreamon. V glasbenih delih tega našega dokaj mladega banda, pa lahko slišimo Janove kitarske linije. Tudi v najnovejšem singlu Tih, deževen dan, s katero so pred petindvajsetimi leti na Irskem, Slovenijo zastopali člani skupine 1 X band. Jan nam je pojasnil, zakaj so se odločili za priredbo ravno te ponarodele uspešnice. Urška pa po novem predstavlja zasedbo Uma, ki je pred kratkim objavila prvo pesem z naslovom Čarobni vrt. Glasbenika sta se med drugim dotaknila težav, s katerimi se naši glasbeni ustvarjalci redno srečujejo. Predvsem o bolj ali manj slabih koncertnih pogojih, o redkih priložnostih za predstavitev avtorskih stvaritev, ter sodobnih načinih spremljanja in vrednotenja glasbe.
Z Urško Majdič in Janom Leščancem smo govorili o njunih najnovejših glasbenih podvigih in sveže objavljenih skladbah. Urško poznamo še iz časov, ko je se je kot pevka kalila v slovenski zasedbi Billy's Private Parking. Jan Leščanec je v Godbah z zgodbo govoril v imenu skupine Dreamon. V glasbenih delih tega našega dokaj mladega banda, pa lahko slišimo Janove kitarske linije. Tudi v najnovejšem singlu Tih, deževen dan, s katero so pred petindvajsetimi leti na Irskem, Slovenijo zastopali člani skupine 1 X band. Jan nam je pojasnil, zakaj so se odločili za priredbo ravno te ponarodele uspešnice. Urška pa po novem predstavlja zasedbo Uma, ki je pred kratkim objavila prvo pesem z naslovom Čarobni vrt. Glasbenika sta se med drugim dotaknila težav, s katerimi se naši glasbeni ustvarjalci redno srečujejo. Predvsem o bolj ali manj slabih koncertnih pogojih, o redkih priložnostih za predstavitev avtorskih stvaritev, ter sodobnih načinih spremljanja in vrednotenja glasbe.
Godbe z zgodbo Arhiv
Kdo je Miha Kralj? Le poznavalci bodo vedeli pravi odgovor, saj je bil “slovenski Jean Michel Jarre”, pri nas nekaj časa po nemarnem skoraj povsem pozabljen. K sreči nas včasih prav naključja vrnejo v preteklost in h glasbeni zgodovini, ki je ne smemo sprevideti. Slovensko je nedvomno sooblikoval in jo še posebej zaznamoval tudi Miha Kralj. Glasbeni ustvarjalec, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tem delu sveta pravi pionir s področja elektronske glasbe. Zahvaljujoč režiserju Dušanu Moravcu in scenaristu Gregorju Baumanu je na filmskem platnu njegovo minulo delo znova zaživelo. V najnovejšem slovenskem glasbenem dokumentarcu z naslovom – Električne sanje. Za pravšnjim naslovom je slikovita, zgovorna, izobraževalno romantična zgodba o zdaj oseminšestdesetletnem slovenskem očetu popularne elektronske glasbe. Zvrsti, ki je bila v njegovem času skladanja morda preveč napredna, da bi jo lahko razumel povprečen poslušalec, kar nam med drugim povsem jasno razgrnejo Električne sanje. Dokumentarec je doživel premiero v prepolnem Kinu Šiška, njegovo prvo televizijsko predvajanje na nacionalki pa snovalci filma napovedujejo za letošnjo jesen. O idejni zasnovi, poteku snemanja in vsebini filma smo v Godbah z zgodbo spregovorili z njegovim scenaristom, sicer glasbenim novinarjem, Gregorjem Baumanom.
Kdo je Miha Kralj? Le poznavalci bodo vedeli pravi odgovor, saj je bil “slovenski Jean Michel Jarre”, pri nas nekaj časa po nemarnem skoraj povsem pozabljen. K sreči nas včasih prav naključja vrnejo v preteklost in h glasbeni zgodovini, ki je ne smemo sprevideti. Slovensko je nedvomno sooblikoval in jo še posebej zaznamoval tudi Miha Kralj. Glasbeni ustvarjalec, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tem delu sveta pravi pionir s področja elektronske glasbe. Zahvaljujoč režiserju Dušanu Moravcu in scenaristu Gregorju Baumanu je na filmskem platnu njegovo minulo delo znova zaživelo. V najnovejšem slovenskem glasbenem dokumentarcu z naslovom – Električne sanje. Za pravšnjim naslovom je slikovita, zgovorna, izobraževalno romantična zgodba o zdaj oseminšestdesetletnem slovenskem očetu popularne elektronske glasbe. Zvrsti, ki je bila v njegovem času skladanja morda preveč napredna, da bi jo lahko razumel povprečen poslušalec, kar nam med drugim povsem jasno razgrnejo Električne sanje. Dokumentarec je doživel premiero v prepolnem Kinu Šiška, njegovo prvo televizijsko predvajanje na nacionalki pa snovalci filma napovedujejo za letošnjo jesen. O idejni zasnovi, poteku snemanja in vsebini filma smo v Godbah z zgodbo spregovorili z njegovim scenaristom, sicer glasbenim novinarjem, Gregorjem Baumanom.
Godbe z zgodbo Arhiv
V medijih je sprva nastopala kot Neža Bračun, vendar nam je Neža v kratkem sporočila spremembo v njeni osebni izkaznici. Zasluge za to nedvomno lahko pripišemo tudi Ninu Ošlaku, ki je na njeni profesionalni, a tudi življenjski poti odigral prav posebno vlogo. Neža in Nino sta se spoznala pred približno desetimi leti, združila pa ju je glasbena ustvarjalnost. Pevec Nino (kot ga radi poimenujejo novinarji) je namreč za Nežo napisal prvo skladbo z naslovom Sama, ki je v nasprotju s sosledjem prihajajočih dogodkov v njenem takratnem življenju. Kajti, Nino jo je kaj kmalu spoznal s producentom Damjanom Pančurjem, to pa je za Nežo pomenilo novo glasbeno sodelovanje, ki ji je prineslo kar nekaj uspešnih skladb in za povrh še življenjskega sopotnika. Tako jo od leta 2015 poznamo pod imenom Neža Pančur Nessy, z možem pa sta pred nedavnim posnela novo pesem Ne vem, ki smo jo tudi predvajali. Po objavi video spota za skladbo Mi amor, se je leta 2009 za Nina Ošlaka začela postopoma razvijati resnejša glasbena kariera, s tem pa tudi odpirati vrata na večja glasbena prizorišča in je do zdaj izdal dve samostojni avtorski plošči. Njegovo najnovejšo pesem z naslovom Nekaj je na tebi, smo v oddaji deloma slišali živo, saj jo je Nino (za poslušalce Prvega) brez instrumentalne spremljave odpel s posebnim zadovoljstvom. V Godbah z zgodbo smo z Nessy in Ninom ob poslušanju njunih starejših in novejših pesmi, obudili še njuna skupna doživetja.
V medijih je sprva nastopala kot Neža Bračun, vendar nam je Neža v kratkem sporočila spremembo v njeni osebni izkaznici. Zasluge za to nedvomno lahko pripišemo tudi Ninu Ošlaku, ki je na njeni profesionalni, a tudi življenjski poti odigral prav posebno vlogo. Neža in Nino sta se spoznala pred približno desetimi leti, združila pa ju je glasbena ustvarjalnost. Pevec Nino (kot ga radi poimenujejo novinarji) je namreč za Nežo napisal prvo skladbo z naslovom Sama, ki je v nasprotju s sosledjem prihajajočih dogodkov v njenem takratnem življenju. Kajti, Nino jo je kaj kmalu spoznal s producentom Damjanom Pančurjem, to pa je za Nežo pomenilo novo glasbeno sodelovanje, ki ji je prineslo kar nekaj uspešnih skladb in za povrh še življenjskega sopotnika. Tako jo od leta 2015 poznamo pod imenom Neža Pančur Nessy, z možem pa sta pred nedavnim posnela novo pesem Ne vem, ki smo jo tudi predvajali. Po objavi video spota za skladbo Mi amor, se je leta 2009 za Nina Ošlaka začela postopoma razvijati resnejša glasbena kariera, s tem pa tudi odpirati vrata na večja glasbena prizorišča in je do zdaj izdal dve samostojni avtorski plošči. Njegovo najnovejšo pesem z naslovom Nekaj je na tebi, smo v oddaji deloma slišali živo, saj jo je Nino (za poslušalce Prvega) brez instrumentalne spremljave odpel s posebnim zadovoljstvom. V Godbah z zgodbo smo z Nessy in Ninom ob poslušanju njunih starejših in novejših pesmi, obudili še njuna skupna doživetja.
Godbe z zgodbo Arhiv
Evrovizijska mrzlica se je pri nas začela že konec februarja, ko smo izglasovali letošnjo predstavnico Slovenije na tem glasbenem festivalu. Leo Sirk smo le dva dni pred njenim nastopom v Lisboni povabili v Godbe z zgodbo, v studiu pa se ji je pridružil še prvi slovenski udeleženec Eurosonga, Cole Moretti. Našo državo je kot pevec skupine 1x BAND, na Irskem predstavljal pred natanko petindvajsetimi leti. Lea in Cole sta v oddaji izmenjala svoja gledišča o vseevropskem glasbenem tekmovanju, med drugim pa sta skupaj živo zapela odlomka skladb Tih deževen dan in Hvala, ne!
Evrovizijska mrzlica se je pri nas začela že konec februarja, ko smo izglasovali letošnjo predstavnico Slovenije na tem glasbenem festivalu. Leo Sirk smo le dva dni pred njenim nastopom v Lisboni povabili v Godbe z zgodbo, v studiu pa se ji je pridružil še prvi slovenski udeleženec Eurosonga, Cole Moretti. Našo državo je kot pevec skupine 1x BAND, na Irskem predstavljal pred natanko petindvajsetimi leti. Lea in Cole sta v oddaji izmenjala svoja gledišča o vseevropskem glasbenem tekmovanju, med drugim pa sta skupaj živo zapela odlomka skladb Tih deževen dan in Hvala, ne!
Godbe z zgodbo Arhiv
V iskanju pristnega r'n'r zvoka pri nas, smo se najprej podali v Brežice, potem pa smo šli še v bližino tega mesteca, le kakšnih trideset kilometrov naprej - do hrvaške prestolnice, kjer smo tokrat sklenili našo odpravo. Ob izidu novega albuma Pojdiva tja (in pred premierno predstavitvijo tega v sredo, 9. maja v Kinu Šiška), smo se pogovarjali z Goranom Šalamonom pevcem, besedilopiscem in enim od ustanoviteljev kultne slovenske skupine Demolition group. V Godbah z zgodbo smo po pred kratkim objavljenem albumu Nuspojave, gostili še Gorana Bareta, ikono hrvaške in nekoč jugoslovanske rockovske scene, širšemu poslušalstvu bolj znan kot vodja vinkovške skupine Majke. Oba omenjena banda sta nastala pred približno tridesetimi leti, oba Gorana pa sta neponovljiva avtorja, saj sta vsa desetletja ostala zvesta edinstveni izrazni moči njunih pesmi, predvsem pa popolnoma unikatnemu rockovskemu "drajvu", bluesu, mestoma jazzu, v Baretovem primeru celo sevdahu.
V iskanju pristnega r'n'r zvoka pri nas, smo se najprej podali v Brežice, potem pa smo šli še v bližino tega mesteca, le kakšnih trideset kilometrov naprej - do hrvaške prestolnice, kjer smo tokrat sklenili našo odpravo. Ob izidu novega albuma Pojdiva tja (in pred premierno predstavitvijo tega v sredo, 9. maja v Kinu Šiška), smo se pogovarjali z Goranom Šalamonom pevcem, besedilopiscem in enim od ustanoviteljev kultne slovenske skupine Demolition group. V Godbah z zgodbo smo po pred kratkim objavljenem albumu Nuspojave, gostili še Gorana Bareta, ikono hrvaške in nekoč jugoslovanske rockovske scene, širšemu poslušalstvu bolj znan kot vodja vinkovške skupine Majke. Oba omenjena banda sta nastala pred približno tridesetimi leti, oba Gorana pa sta neponovljiva avtorja, saj sta vsa desetletja ostala zvesta edinstveni izrazni moči njunih pesmi, predvsem pa popolnoma unikatnemu rockovskemu "drajvu", bluesu, mestoma jazzu, v Baretovem primeru celo sevdahu.
Godbe z zgodbo Arhiv
Alyo smo v Godbe z zgodbo povabili ob izidu singla Dobro jutro, življenje. Na Prvem smo med drugim preposlušali nekaj skladb iz njenega zajetnega repertoarja in se sprehodili skozi njeno osemnajsetletno glasbeno kariero. Začela se je s pesmijo Balzam za mlade, ki jo je za Alyo spisal Oto Pestner. Bilo je leta 2000 na otroškem festivalu Melodij morja in sonca, ko je Alya - kot se spominja - povsem nepričakovano zasedla drugo mesto. Alya nam v oddaji opiše tudi druge festivalske izkušnje in svoje sodelovanje z različnimi glasbenimi avtorji
Alyo smo v Godbe z zgodbo povabili ob izidu singla Dobro jutro, življenje. Na Prvem smo med drugim preposlušali nekaj skladb iz njenega zajetnega repertoarja in se sprehodili skozi njeno osemnajsetletno glasbeno kariero. Začela se je s pesmijo Balzam za mlade, ki jo je za Alyo spisal Oto Pestner. Bilo je leta 2000 na otroškem festivalu Melodij morja in sonca, ko je Alya - kot se spominja - povsem nepričakovano zasedla drugo mesto. Alya nam v oddaji opiše tudi druge festivalske izkušnje in svoje sodelovanje z različnimi glasbenimi avtorji
Godbe z zgodbo Arhiv
Njen glas smo lahko najprej poslušali v skladbi Gud vajb, ko jo je pred približno tremi leti zapela skupaj s kranjskim hip hop triom Trifekta. Sodelovali so še v pesmi Vidm sanje, nato pa se je Maja Šebenik Sheby odločila za solistično pot. Pred kratkim je posnela svoj peti singl z naslovom Princ, še letos pa ima namen objaviti tudi prvenec. Na tem bodo, kot pravi Sheby, izključno skladbe z njenimi avtorskimi besedili. Maja je sicer diplomirana modna oblikovalka, na zagovoru diplome pa je pred kakšnim tednom predstavila tudi video spot za omenjeno pesem Princ. Tako je strokovno zagovarjala in ilustrirala izrazito močno vez med modo in glasbo. Majo Šebenik Sheby navdušujeta obe umetnosti, s poudarkom na glasbi in hip hop glasbeni usmeritvi. Še posebej si želi uveljaviti v trapu, ki ga lahko definiramo kot hibridni podaljšek rapa.
Njen glas smo lahko najprej poslušali v skladbi Gud vajb, ko jo je pred približno tremi leti zapela skupaj s kranjskim hip hop triom Trifekta. Sodelovali so še v pesmi Vidm sanje, nato pa se je Maja Šebenik Sheby odločila za solistično pot. Pred kratkim je posnela svoj peti singl z naslovom Princ, še letos pa ima namen objaviti tudi prvenec. Na tem bodo, kot pravi Sheby, izključno skladbe z njenimi avtorskimi besedili. Maja je sicer diplomirana modna oblikovalka, na zagovoru diplome pa je pred kakšnim tednom predstavila tudi video spot za omenjeno pesem Princ. Tako je strokovno zagovarjala in ilustrirala izrazito močno vez med modo in glasbo. Majo Šebenik Sheby navdušujeta obe umetnosti, s poudarkom na glasbi in hip hop glasbeni usmeritvi. Še posebej si želi uveljaviti v trapu, ki ga lahko definiramo kot hibridni podaljšek rapa.
Godbe z zgodbo Arhiv
V pogovoru s pevcema Leo Likar in Gašperjem Rifljem smo lahko spoznali, da so se njune glasbene poti, ne glede na različnost njunih glasbenih usmeritev, vendarle večkrat stikale. Srečala in spoznala sta se pred približno osmimi leti, saj sta bila oba udeleženca festivala Slovenska popevka 2010. V Godbah z zgodbo sta med drugim ugotovila, da je Gašperjev kitarist Primož Hudoklin, spisal glasbo za Lejino najnovejšo pesem Cvetje v jeseni. Predstavili smo tudi Gašperjevo novost, t.j. svežo skladbo Ljubljena. In Ljubljena je še eno od zanimivih naključij, ki ju povezuje, saj je tako kot Gašper Rifelj, pesem z enakim naslovom pred časom posnela tudi Lea Likar.
V pogovoru s pevcema Leo Likar in Gašperjem Rifljem smo lahko spoznali, da so se njune glasbene poti, ne glede na različnost njunih glasbenih usmeritev, vendarle večkrat stikale. Srečala in spoznala sta se pred približno osmimi leti, saj sta bila oba udeleženca festivala Slovenska popevka 2010. V Godbah z zgodbo sta med drugim ugotovila, da je Gašperjev kitarist Primož Hudoklin, spisal glasbo za Lejino najnovejšo pesem Cvetje v jeseni. Predstavili smo tudi Gašperjevo novost, t.j. svežo skladbo Ljubljena. In Ljubljena je še eno od zanimivih naključij, ki ju povezuje, saj je tako kot Gašper Rifelj, pesem z enakim naslovom pred časom posnela tudi Lea Likar.
Godbe z zgodbo Arhiv
Edin Osmić ali Edo Maajka je brez dvoma med vodilnimi hip hop glasbeniki iz BiH, ki se je kot najstnik zaradi vojnih razmer v domovini iz Brčkega preselil v Zagreb, nato pa zaradi ljubezni pred približno petimi leti v izraelski Tel Aviv. Vendar se je pred nedavnim skupaj z družino znova vrnil v hrvaško prestolnico, kjer je z novim spremljevalnim bandom začel ustvarjati skladbe za prihajajoči album. V Godbah z zgodbo je na kratko pojasnil svojo odločitev za vrnitev na Balkan, ki ga na humorno ciničen način še najpogosteje opeva v svojih skladbah. V drugem delu oddaje smo se pogovarjali s Sanelo Halilović Sassjo, ki je med zelo redkimi t.i. MC ženskami ne le v BiH, temveč tudi širše. Sassja prihaja iz Tuzle in je ob koncu lanskega leta izdala drugi studijski album No problemo. Debitantskega Taktički praktično pa je posnela na ljubljanskem Radiu Študent. Že leta pa uspešno sodelujeta s slovenskim glasbenim producentom Rokom Kovačem Kantrimanom. Sassja nam je pripovedovala tudi o tem naključju in nam med drugim vsebinsko predstavila aktualni album. Na tem je deset novih skladb, med njimi je ena duetska z naslovom Savana, v kateri mlada raperka Sassja nastopa skupaj z hrvaško veličino t.i. novega vala, Darkom Rundekom.
Edin Osmić ali Edo Maajka je brez dvoma med vodilnimi hip hop glasbeniki iz BiH, ki se je kot najstnik zaradi vojnih razmer v domovini iz Brčkega preselil v Zagreb, nato pa zaradi ljubezni pred približno petimi leti v izraelski Tel Aviv. Vendar se je pred nedavnim skupaj z družino znova vrnil v hrvaško prestolnico, kjer je z novim spremljevalnim bandom začel ustvarjati skladbe za prihajajoči album. V Godbah z zgodbo je na kratko pojasnil svojo odločitev za vrnitev na Balkan, ki ga na humorno ciničen način še najpogosteje opeva v svojih skladbah. V drugem delu oddaje smo se pogovarjali s Sanelo Halilović Sassjo, ki je med zelo redkimi t.i. MC ženskami ne le v BiH, temveč tudi širše. Sassja prihaja iz Tuzle in je ob koncu lanskega leta izdala drugi studijski album No problemo. Debitantskega Taktički praktično pa je posnela na ljubljanskem Radiu Študent. Že leta pa uspešno sodelujeta s slovenskim glasbenim producentom Rokom Kovačem Kantrimanom. Sassja nam je pripovedovala tudi o tem naključju in nam med drugim vsebinsko predstavila aktualni album. Na tem je deset novih skladb, med njimi je ena duetska z naslovom Savana, v kateri mlada raperka Sassja nastopa skupaj z hrvaško veličino t.i. novega vala, Darkom Rundekom.
Godbe z zgodbo Arhiv
Slovenska popevka, Melodije morja in sonca in Vesela jesen so bili festivali in le nekaj glasbenih prizorišč, na katerih se je nekoč predstavil lvo Mojzer kot interpret slovenske zabavne glasbe. Zaradi posebnega glasu in prepoznavne barve, bila je všeč tudi enemu od naših največjih skladateljev Jožetu Privšku, je bil v takratnih glasbenih krogih kmalu tudi opažen. Širšo javnost je Ivo navdušil z uspešnicami Ti si rekla sonce, Cifra mož, Polnočni kavboj in vsaj še z ducatom skladb, s katerimi se je zapisal med velika imena slovenske popularne glasbe. Konec lanskega leta je mariborski pevec in multiinstrumentalist objavil biografsko knjigo Srečen je, kdor zares živi, v kateri žlahtno opisuje bogatost svojega glasbenega delovanja. S svojevrstno živostjo in žarom je za poslušalce Prvega v Godbah z zgodbo obujal spomine na stare čase.
Slovenska popevka, Melodije morja in sonca in Vesela jesen so bili festivali in le nekaj glasbenih prizorišč, na katerih se je nekoč predstavil lvo Mojzer kot interpret slovenske zabavne glasbe. Zaradi posebnega glasu in prepoznavne barve, bila je všeč tudi enemu od naših največjih skladateljev Jožetu Privšku, je bil v takratnih glasbenih krogih kmalu tudi opažen. Širšo javnost je Ivo navdušil z uspešnicami Ti si rekla sonce, Cifra mož, Polnočni kavboj in vsaj še z ducatom skladb, s katerimi se je zapisal med velika imena slovenske popularne glasbe. Konec lanskega leta je mariborski pevec in multiinstrumentalist objavil biografsko knjigo Srečen je, kdor zares živi, v kateri žlahtno opisuje bogatost svojega glasbenega delovanja. S svojevrstno živostjo in žarom je za poslušalce Prvega v Godbah z zgodbo obujal spomine na stare čase.
Godbe z zgodbo Arhiv
Slovenska popevka, Melodije morja in sonca in Vesela jesen so bili festivali in le nekaj glasbenih prizorišč, na katerih se je nekoč predstavil lvo Mojzer kot interpret slovenske zabavne glasbe. Zaradi posebnega glasu in prepoznavne barve, bila je všeč tudi enemu od naših največjih skladateljev Jožetu Privšku, je bil v takratnih glasbenih krogih kmalu tudi opažen. Širšo javnost je Ivo navdušil z uspešnicami Ti si rekla sonce, Cifra mož, Polnočni kavboj in vsaj še z ducatom skladb, s katerimi se je zapisal med velika imena slovenske popularne glasbe. Konec lanskega leta je mariborski pevec in multiinstrumentalist objavil biografsko knjigo Srečen je, kdor zares živi, v kateri žlahtno opisuje bogatost svojega glasbenega delovanja. S svojevrstno živostjo in žarom je za poslušalce Prvega v Godbah z zgodbo obujal spomine na stare čase.
Slovenska popevka, Melodije morja in sonca in Vesela jesen so bili festivali in le nekaj glasbenih prizorišč, na katerih se je nekoč predstavil lvo Mojzer kot interpret slovenske zabavne glasbe. Zaradi posebnega glasu in prepoznavne barve, bila je všeč tudi enemu od naših največjih skladateljev Jožetu Privšku, je bil v takratnih glasbenih krogih kmalu tudi opažen. Širšo javnost je Ivo navdušil z uspešnicami Ti si rekla sonce, Cifra mož, Polnočni kavboj in vsaj še z ducatom skladb, s katerimi se je zapisal med velika imena slovenske popularne glasbe. Konec lanskega leta je mariborski pevec in multiinstrumentalist objavil biografsko knjigo Srečen je, kdor zares živi, v kateri žlahtno opisuje bogatost svojega glasbenega delovanja. S svojevrstno živostjo in žarom je za poslušalce Prvega v Godbah z zgodbo obujal spomine na stare čase.
Godbe z zgodbo Arhiv
Dvaindvajsetletni Samo Pivač s svojimi glasbenimi deli v javnosti nastopa z imenom Samuel Blues. Jeseni smo ga gostili v oddaji Prva vrsta, bilo pa je ravno v času njegovega ustvarjanja novih skladb za peti album, ki ga je izdal letos februarja na Dan zaljubljenih. Alpska psihadelija je prva glasbena stvaritev Samuela Bluesa s pesmimi v slovenskem jeziku.
Dvaindvajsetletni Samo Pivač s svojimi glasbenimi deli v javnosti nastopa z imenom Samuel Blues. Jeseni smo ga gostili v oddaji Prva vrsta, bilo pa je ravno v času njegovega ustvarjanja novih skladb za peti album, ki ga je izdal letos februarja na Dan zaljubljenih. Alpska psihadelija je prva glasbena stvaritev Samuela Bluesa s pesmimi v slovenskem jeziku.
