Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Instalacija Cadillac Ranch (1974) v Teksasu – deset avtomobilov, zapičenih v zemljo – je ena najbolj prepoznavnih podob ameriške pokrajinske umetnosti in hkrati umetnina, ki nikoli ni dokončana. Skozi čas jo preoblikujejo vreme, rja in posegi obiskovalcev, zato postaja prostor nenehne spremembe in sodelovanja. To idejo preobrazbe, časa in plastenja je v glasbo prenesel Michael Daugherty v skladbi Cadillac Ranch (2024), napisani ob stoletnici tehniške univerze Texas Tech. Deset avtomobilov postane izhodišče za niz variacij, v katerih se zrcalijo tudi zvočni odmevi ameriške popularne kulture druge polovice 20. stoletja. V oddaji poslušamo svetovno krstno izvedbo dela v izvedbi orkestra Amarillo Symphony pod vodstvom Georgea Jacksona. Oddaja razkriva, kako lahko umetnina, zasidrana v pokrajini, zaživi kot proces v zvoku – kot partitura, ki se nenehno piše na novo.
26 min 3. 5. 2026
Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.
30 min 2. 5. 2026
Kako zveni razpad telesa? Kako lahko slika postane skoraj slišna? V oddaji Telo kot napetost raziskujemo presunljive vzporednice med slikarstvom Francisa Bacona in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Skozi ključna Baconova dela – od Študije po Velázquezovem Portretu papeža Inocenca X. do triptiha iz leta 1973 – in Šostakovičev Godalni kvartet št. 8 vstopamo v svet, v katerem telo in zvok postaneta prostor notranjih sil, pritiska in razpada. Oddaja razpira vprašanja eksistence, identitete in travme 20. stoletja – skozi umetnost, ki ne pripoveduje, temveč neposredno učinkuje.
27 min 26. 4. 2026
V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.
27 min 19. 4. 2026
Rembrandt je s svojo umetnostjo pokazal, da svetloba ni le optičen pojav, temveč sredstvo razumevanja človeka. Bach pa je v glasbi ustvaril strukture, ki niso le matematične, temveč močno izrazne. Oba umetnika nas vodita v prostor notranjosti, v katerem se srečata pogled in zvok.
22 min 12. 4. 2026
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
20 min 5. 4. 2026
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
27 min 4. 4. 2026
