Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
4 epizod
Predstavljamo muzikale domače in tuje produkcije.
V tokratni oddaji bomo poslušali izbor točk iz glasbenega filma Cabaret Johna Kanderja in Freda Ebba. Cabaret, glasbeni film iz leta 1972, je postavljen v Berlin leta 1931, v čas weimarske republike, v čas zlovešče prisotnosti razraščujoče nacistične stranke. Glasbeni film sledi Broadwayskemu muzikalu iz leta 1966, ki sta ga po romanu berlinske zgodbe Christopherja Isherwooda spisala John Kander in Fred Ebb. Iz broadwayskega muzikala Cabaret so za film uporabili le nekaj točk, druge, ki so jih črtali, pa sta John Kander in Fred Ebb zamenjala z novimi. V tradicionalni maniri glasbenega gledališča vsak pomemben lik s petjem izraža svoja čustva in tako prispeva k razvoju zgodbe. V filmski različici vsa zgodba poteka v klubu, pojeta pa le dva glavna lika filma. Cabaret je z osmimi osvojenimi nagradami Akademije v enem samem letu še vedno rekorder. Cabaret se razvija in odvija v specifičnem berlinskem cabaretu okoli leta 1930, v katerem sta dekadenca in seksualna razvejanost le del ambienta. To ni običajen glasbeni film. Del svojega uspeha dolguje dejstvu, da se ne prepušča klišejski normi: glasbeni filmi so srečni. Film prinaša misel, da je bil vzpon nacistične stranke v Nemčiji hkrati tudi razmah biseksualnosti, homoseksualnosti, sadomazohizma in podobnih spolnih praks. Tako govorjenje je seveda čisto posploševanje, vendar pa temnejša plat nacizma niti ni tako daleč od omenjene trditve. Značilnosti nacizma so med drugim tudi črni škornji, usnje, mišice in rasna nadvlada, kar, roko na srce, nekatere privlači. Zgodba zadeva enega slavnejših literarnih likov stoletja, Sally Bowles, ki je prvič oživela v Berlinskih zgodbah pokojnega Christopherja Isherwooda, končno pa pristala tudi na filmskem platnu. Sally je več kot odlično na velikem platnu oživela Liza Minnelli, uprizorila jo je kot dekle, ki je kupilo prav vse, kar kabaret prodaja. Smisel vsega se ji zdi smejanje, petje in življenje v večnosti trenutka, ničesar ne jemlje resno, niti nacizma, izžareva pa toplino in čustva, čeprav lahko pri teh opazimo dramatičnost dejanja. Liza Minnelli igra Sally Bowles tako dobro in tako polno, da je popolnoma vseeno, kako dobro poje in pleše. V več glasbenih točkah nam Liza pokaže in dokaže, da je v žanru ena največjih zvezd našega časa. Kljub vsemu pa brezčutnost in nihilizem lika ne zbledita, ves čas sta prisotna, tudi takrat, ko nas zabava. Sally se v zgodbi zaplete v ljubezenski trikotnik z mladim angleškim učiteljem in mladim baronom in čisto vseeno je, ali je ta trikotnik izostal v uprizoritvi glasbenega gledališča, saj v filmu prav omenjeno pomaga pričarati občutek moralne anarhije. Ko se song Cabaret konča, se človek prvič zave, da to ni pesem o sreči, ampak pesem o obupu. Kontekst je tisti, ki nas opozori na to razliko, enako kot kontekst Nemčije na večer pred vzponom nacistov na oblast, da je pravzaprav celoten glasbeni fim nepozaben krik obupa.
36 min 4. 2. 2025
Pred nami je drugo dejanje muzikala Aida, pri nastanku katerega sta združila moči Elton John, ki je napisal glasbo, in Tim Rice, ki je poskrbel za besedila. Preden vas prepustimo glasbi drugega dejanja muzikala Aida, ki sloni na Verdijevi istoimenski operi, mi dovolite še nekaj besed o vsebini. Rdames, veliki vojskovodja, naj bi se poročil z Amneris, a kaj, ko ljubi Nubijko Aido, katere očeta so ob koncu prvega dejanja zajeli Egipčani. Aida, Radames in Amneris so zdaj sprti, kljub vsemu pa Aidi nekako uspe videti očeta; dogovorita se, da ga bodo osvobodili med poroko Amneris in Radamesa. Aida spozna, da bo očeta lahko rešila le z izdajo. Ko Radamesov oče izve, da se je sin zapletel z Aido, naroči svojim možem, naj jo ubijejo, Radamesa pa posvari, da utegne ostati brez vsega. Radames napiše Aidi pismo, v katerem se ji opraviči za svoje dejanje in ji pove, da bo zapustil Amneris, tega pa Aida noče, saj potem ne bo mogla rešiti očeta. Radames ji obljubi pomoč, toda Amneris je prisluškovala njunemu pogovoru.
29 min 28. 1. 2025
Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice, scenarij je delo Linde Woolverton. Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. marca leta 2000 in bil tega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.
34 min 21. 1. 2025
Muzikal Mormonova knjiga je verska satira, za katero so scenarij, besedila in glasbo prispevali Trey Parker, Robert Lopez, in Matt Stone (naj vas mimogrede opomnim, da sta Trey Parker in Matt Stone ustvarjalca kultne animirane serije Soouth Park). Po skoraj sedmih letih nastajanja so muzikal prvič uprizorili marca leta 2011 na Broadwayju. Predstava je požela v veliki večini pozitivne kritike in prejela 9 nagrad tony - tudi za najboljši muzikal - in nagrado grammy za najboljši album v kategoriji muzikalov.
34 min 14. 1. 2025