Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
10 min 7. 11. 2025
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
6 min 7. 11. 2025
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
3 min 6. 11. 2025
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
5 min 5. 11. 2025
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
4 min 5. 11. 2025
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
4 min 4. 11. 2025
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
11 min 31. 10. 2025
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
6 min 29. 10. 2025
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
2 min 29. 10. 2025
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
3 min 28. 10. 2025
