Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
471 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Zdaj je uradno: 30.000 kvadratnih metrov zemljišča in skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin senožeškega Cimosa je kupil Ivo Boscarol. Nakupne cene v skladu s klavzulo v pogodbi ne razkriva, Cimos ga je v oglasu prodajal za dobre 4 milijone evrov. Napoveduje pa, da bodo kompleksu v prihodnje dali novo ime. Poklicala ga je Tjaša Škamperle:
6 min 29. 10. 2025
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
8 min 28. 10. 2025
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
5 min 22. 10. 2025
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
8 min 16. 10. 2025
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
14 min 15. 10. 2025
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7 min 9. 10. 2025
V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.
7 min 2. 10. 2025
Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.
9 min 2. 10. 2025
Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.
9 min 1. 10. 2025
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
12 min 29. 9. 2025