Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini
Aktualno Radia Koper

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Aktualno Radia Koper

Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.

467 epizod

Aktualno Radia Koper

Radio Koper
Radio Koper

467 epizod

Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.

Akram Omar: V Italiji smo muslimani diskriminirani

V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.

7 min 2. 10. 2025


Kako na nov Zakon o gostinstvu gledajo posoški župani?

Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.

9 min 2. 10. 2025


30 let po Srebrenici še en genocid, ki ga mednarodna skupnost ni preprečila: v Gazi

Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.

9 min 1. 10. 2025


Na predavanju Alessandra Barbera v Kobaridu 1200 ljudi

Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

12 min 29. 9. 2025


Neva Šemrov: Nanos je erozijsko zelo izpostavljen

Po obsežni prenovi je lani svoja vrata ponovno odprla Vojkova koča na Nanosu. Priljubljeno zatočišče, zgrajeno že leta 1949, je že nekaj časa klicalo po obnovi, dela pa so pričela poleti 2022. Nanos leži na delu Slovenije, od koder lahko vidimo več kot pol Slovenije, vidimo del Hrvaške, vidimo že italijanske Alpe, in je že s tem smeri zelo zanimiv. Nano pa je eroszijsko zelo iuzzpostavljen, pravi Neva Šemorv: "Strma pot je seveda strma in velja kot nevarna, označena je kot zahtevna. Priporočamo čelado. Problem je tudi veliko število obiskovalcev."

7 min 25. 9. 2025


Potopite se v Kozlov rob

Na vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline zaključujejo z obnovo grajskih ostalin, ki bodo prinesla tudi številne nove vsebine. Ena od novosti je t.i. potopitvena soba, kjer bodo lahko obiskovalci skozi 3D-rekonstrukcijo doživeli, kako je tolminski grad izgledal nekoč. Z gradbenimi deli so začeli lansko poletje, celotno naložbo pa so predstavili danes - zaradi slabega vremena namesto na gradu kar v Tolminskem muzeju. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Gradbena dela so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema – Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče – na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov v okviru projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost. Še dodatnih 600.000 evrov so pridobili iz skupno 750.000 evrov vrednega Interreg projekta RecapMCV za digitalizacijo kulturne dediščine. Poleg Občine Tolmin v omenjenem projektu, ki je del Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, sodelujejo še projektni partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Venetian Cluster srl in Informest – Centro di Servizi e Documentazione per la Cooperazione Economica Internazionale. Radijska vsebina je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.

7 min 24. 9. 2025


V Ajdovščini bo zrasel BIOTEHNOPOLIS - tehnološki park podjetij, raziskovalcev in inovatorjev

Ajdovščina je bila gostiteljica evropskega dogodka Clusters meet Regions, ki ga podpira Evropska komisija in je v Sloveniji potekal prvič. Mesto je bilo izbrano zaradi izjemnega razvojnega preboja, ki presega lokalne okvire. Kot primer dobre prakse so Ajdovci predstavili projekt Biotehnópolis - bodoči znanstveno-tehnološki park, ki bo združeval podjetja, raziskovalce in občino pri razvoju biotehnoloških inovacij. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila sogovornike, ki so ji povedali, kakšne cilje si park zastavlja in zakaj ga vidijo kot pomemben razvojni mejnik za Ajdovščino, regijo in Slovenijo.

9 min 18. 9. 2025


Slovesnost ob prazniku Priključitev Primorske k matični domovini

Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila v Ilirski Bistrici. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot pevci, godbeniki in recitatorji pa so nastopili domačini in uveljavljeni primorski ustvarjalci. Prireditev organizirata občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev NOB. Vodilo proslave je bil verz Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. Za radijski prenos so skrbeli: mojster zvoka Tadej Tadič ter asistenta Andrej Stupar in Matija Žavbi, tehnični vodja Mitja Maršič, producentka Ksenija Kos in vodja radijske produkcije Kristina Klecin. Pred mikrofonom pa Irena Cunja.

91 min 14. 9. 2025


Izrisuje se nov svetovni red, ki bo temeljil na moči

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru evropskim poslancem napovedala krepitev evropske obrambe in temeljita vlaganja v tehnologijo. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu. Kakšni so odzivi na njen govor? Je Evropska unija pokleknila pred ZDA ali spretno preprečila drakonske carine in ohranila zavezništvo z ZDA pri podpori Ukrajini? Je mogoč preboj tudi pri Gazi, ko gre za tako težko globalno zunanjepolitično vprašanje? O tem: Ursula von der Leyen, predsednica Evropske Komisije; Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.

7 min 11. 9. 2025


S prenovo do izvirne podobe šolske palače Collegio dei Nobili

Šolarji osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom so z novim šolskim letom vstopili v prenovljene prostore stavbe Collegio dei nobili v mestnem središču Kopra. Prenova, ki se je začela pred dvema letoma, je obsegala šolsko poslopje vključno z notranjim in vhodnim dvoriščem ter obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju. Šolski kompleks, ki predstavlja tudi najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, letos obeležuje 350. obletnico, saj se je gradnja pričela septembra leta 1675. Šolska institucija, v kateri so se izobraževale pomembne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi skladatelj Giuseppe Tartini, je bila od samih začetkov izredno pomembna za Istro. O tem v pogovoru dr. Majo Marjano Kovač iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

9 min 10. 9. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine