Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
1246 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Razplet državnozborskih volitev je za Radio Maribor komentiral tudi poznavalec domačega političnega prostora dr. Boris Vezjak. Med drugim izpostavlja, da je Gibanje Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev, a vladne koalicije brez poslancev nasprotnega političnega polja ne bo mogoče sestaviti.
11 min 23. 3. 2026
Na včerajšnjih volitvah v Državni zbor, desetih v samostojni Sloveniji, je bila volilna udeležba več kot 69-odstotna, po za zdaj še neuradnih delnih rezultatih pa je največ, 28,62 odstotka glasov, osvojilo Gibanje Svoboda. Tik za njim se je uvrstila SDS Janeza Janše, z malo manj kot 28-imi odstotki glasov, v novem sestavu parlamenta pa bo kar sedem strank. Ob NSi-ju z SLS in Fokusom Marka Lotriča, SD in Levici z Vesno prvič tudi Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Danes bodo sicer šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prišteli še glasovnice, prispele iz tujine. Uradne izide volitev mora Državna volilna komisija razglasiti do sedmega aprila. Že zdaj pa je jasno, da bo koalicijsko usklajevanje nadvse zahtevno. Kaj pa pravijo volivke in volivci? Foto: BoBo
26 min 23. 3. 2026
Pred slovesno podelitvijo Glazerjevih nagrad, najvišjih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru, smo pred mikrofon povabili dobitnico Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinjo dr. Majo Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
18 min 19. 3. 2026
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
11 min 18. 3. 2026
Saša Mächtig je eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev. Februarja je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in del njegovega opusa je tudi znameniti kiosk K67. V ljutomerskem podjetju Imgrad so jih začeli izdelovati leta 1967 in kmalu so postali prepoznavni, popularni in prodajani. Muzej moderne umetnosti MoMA v New Yorku je kiosk vključil v zbirko oblikovanja 20. stoletja. Ta prepoznavni urbani arhitekturni element doživlja različne usode – od propadanja do oživljanja. Enega obnavljajo dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor in bo še to pomlad stal pred Umetnostno galerijo Maribor. Koščke smo povezali v zgodbo, ki jo bo v prispevku začela kustosinja v UGM Andreja Borin.
12 min 11. 3. 2026
Kmetijstvo spada med bolj nevarne gospodarske panoge. Statistični podatki kažejo, da je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. O tem, kje so največja tveganja in kako se jim izogniti, smo izpostavili v aktualni temi.
14 min 10. 3. 2026
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
20 min 4. 3. 2026
Mariborska knjižnica uvaja novost – senzorično pripovedovanje za nevroatipične otroke, za zdaj v sodelovanju z dvema ustanovama, v prihodnje pa tudi za širšo javnost. Mariborski knjižničarji so se zalogaja lotili v okviru evropskega projekta OSVOBAJAMO HEROJE s partnerji – mariborskima: Centrom za sluh in govor in Osnovno šolo Gustava Šiliha, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnico Lenart. Del projekta je knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, s pripovedovanjem pa bodo spodbujali ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost
11 min 25. 2. 2026
S pepelnico se je začel postni čas, z njim pa že tudi 40 dni brez alkohola, ki tokrat nagovarja z geslom »KORAK K ČLOVEKU«. Spodbuja k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola - nasilja, nesreč in bolezni. Slovenski Karitas se je pridružila vrsta drugih organizacij, tudi Društvo Žarek upanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Društvo NACOA za pomoč otrokom alkoholikov. Te tri organizacije so pred dnevi, v mednarodnem tednu otrok alkoholikov, tudi pripravile javni pogovor o stigmi, ki spremlja družine z alkoholikom in otroke, ki živijo v takšnih družinah. Če stigmatiziramo družine, stigmatiziramo tudi otroke in zato je nujen javen, odkrit in spoštljiv pogovor o alkoholizmu kot bolezni.
13 min 18. 2. 2026
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
6 min 17. 2. 2026