Opis epizode

Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.

Libretist Nicolò Minato razvija dve glavni zgodbi, ki se dogajata bolj ali manj neodvisno druga od druge. Pompej (poje ga Max Emanuel Cenčić) se na eni strani ukvarja s političnimi spletkami Mitridáta (Valerio Contaldo), ki mu je rimski general odvzel prestol in kraljestvo, zato se na eni strani želi maščevati svojemu nasprotniku, na drugi pa se želi ponovno združiti z ženo Hipsokráteo (Mariana Flores) in sinom Fárnakom (Alois Mühlbacher). Tadva ne vesta, da je kralj še živ; Pompej pa ne ve nič o njuni pravi identiteti. Medtem se Sékst (Nicolò Balducci), Pompejev sin, zaljubi v Hipsokráteo. Druga zgodba pripoveduje o Pompejevi ljubezni do Cezarjeve (Victor Sicard) hčere Julije (Sophie Junker), ki ljubi moškega nižjega statusa Scípiona Servílija (Valer Sabadus), ki ji ljubezen vrača. Toda Servílij ne bo stal na poti velikemu vojaškemu voditelju … Ti dve zgodbi se redko prekrivata in sta povezani le z naslovnim junakom. Tretja zgodba, ki je popolnoma nepomembna za glavni pripovedi, se dogaja v burlesknih prizorih med služabnikom Délfosom (Dominique Visse) in norim starim Atrêjem (Marcel Beekman). Pojejo še: Pierre-Antoine Chaumien (Klávdij), Jorge Navarro Colorado (Krás) in Kacper Filip Szelążek (Arpalia). Zbor in ansambel Cappella Mediterranea vodi Leonardo Garcia-Alarcón.

Kot v vseh svojih libretih, je Minato tudi Pompeja Francesca Cavallija pospremil s predgovorom, v katerem bralcem pojasni, kaj v njegovem delu ustreza zgodovinski resnici in kaj je izmišljeno. Poudari, da "izmišljotine" niso v nasprotju z resničnostjo, ampak da vključujejo "verjetne predstave", ki so v okviru možnosti, čeprav jih ni mogoče dokazati. Minato je "zgodovinska dejstva" črpal iz Plútarhovih Življenj, v katerih je antični pisec iz 1. stoletja n. št. vsakič kot vzporednico postavil enega "velikega Grka" in enega "velikega Rimljana". Biografija rimskega generala Gnéja Pompêja Vélikega, ki je živel v letih od 106 do 48 pred našim štetjem, je postavljena nasproti grškemu Agezilaju II. iz Šparte, ki je živel v letih od 445 do 460 pred našim štetjem. To "zoperstavljanje" ne gre brez komičnega elementa, saj zgodovinski oziroma literarni vir – "zgodovinska dejstva" – v operi predstavljajo le stereotipe, elementi, ki pa so ključni za dogajanje, so pripisani "verjetnim domnevam".

Dejan Juravić